Jedro

Prejem obvestila ZZZS o izpisu iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ne podaljša roka za vložitev tožbe, s katero se uveljavlja transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Ta rok teče od prenehanja delovnega razmerja (izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrglo tožbo, s katero je tožnica zahtevala ugotovitev, da pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki sta jo stranki sklenili 9. 6. 2011 ni prenehala veljati z 9. 9. 2011 in da sta stranki to pogodbo sklenili za nedoločen čas z dnem 10. 6. 2011, zaradi česar tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo z 9. 9. 2011 in še traja. S to tožbo je tožnica tudi zahtevala, da jo tožena stranka pozove nazaj na delo, ji za čas od 9. 9. 2011 do vzpostavitve delovnega razmerja prizna vse pravice iz dela, kot če bi delala, jo prijavi v obvezno zavarovanje od 9. 9. 2011 dalje za nedoločen čas in ji od tega dne obračuna pripadajoče mesečne plače oziroma nadomestila plač, v višini, ki bi jo prejela, če bi delala, tožnici pa izplača mesečne neto zneske, dobljene po odvodu z zakonom predpisanih prispevkov za socialno varnost in akontacijo dohodnine z zamudnimi obrestmi od vsakega 18. v mesecu za predhodni mesec.

Zoper takšen sklep se tožnica pritožuje iz vseh treh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 52/2007, 45/2008). Navaja, da je tožnica v tem sporu uveljavljala transformacijo delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas, ker je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas, sklenjena v nasprotju z zakonom in kolektivno pogodbo. Delovno razmerje je bilo sklenjeno za čas od 10. 6. 2011 do 9. 9. 2011, kar pomeni, da je bil način prenehanja pogodbe o zaposlitvi znan že od vsega začetka, ne pa dvomljiv, kot navaja sodišče prve stopnje. Obvestilo tožene stranke, da ji bo prenehalo delovno razmerje po sklenjeni pogodbi, pomeni zato zgolj informacijo, ki je skladna s pogodbo in nima nobenih pravnih učinkov na tedaj obstoječe delovno razmerje. Zaradi navedenega je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je rok za vložitev tožbe začel teči z dnem, ko je tožnica prejela obvestilo o poteku pogodbe o zaposlitvi. To bi morda veljalo, če čas trajanja pogodbe ne bi bil vnaprej določen. Obvestilo z dne 24. 8. 2011 je delodajalec tožnici poslal, še v času, ko je bila tožnica pri njem v delovnem razmerju. Tudi če tožena stranka tega obvestila ne bi izdala, bi tožnici delovno razmerje prenehalo s potekom časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas. Sodišče prve stopnje bi pri ugotavljanju pričetka teka roka za vložitev tožbe moralo upoštevati datum, ko je tožnica izvedela, da je bila odjavljena iz obveznega zavarovanja, to je 5. 10. 2012, ko je prejela javno listino Zavoda za zdravstveno zavarovanje, s katero ta potrjuje odjavo tožnici iz obveznega pokojninskega in invalidskega in zdravstvenega zavarovanja ter zavarovanja za primer brezposelnosti. Tožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba je utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Tožnica sicer uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, vendar pri tem ne navaja, katerih določb ZPP sodišče prve stopnje ni uporabilo, ali pa jih je uporabilo zmotno, pa bi to lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče preizkusilo le, ali je podana katera od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, vendar takšnih kršitev ni ugotovilo.

Pač pa je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je tožba vložena prepozno, ker naj bi rok za sodno varstvo pričel teči že z dnem, ko je tožnica prejela obvestilo tožene stranke z dne 24. 8. 2011 (priloga B2). S to listino je tožena stranka tožnico obvestila, da se ji z 9. 9. 2011 izteče pogodba o zaposlitvi in da se ji prekine delovno razmerje, ki je bilo sklenjeno za določen čas treh mesecev. Tožnica je s tožbo, ki je bila na sodišče prve stopnje vložena 29. dan po prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki uveljavljala transformacijo delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas, češ, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom. Delavec, ki uveljavlja sankcijo, ki je za sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas v nasprotju z zakonom določena v 54. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002, 103/2007) ima na voljo dve možnosti. V kolikor domnevo, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas, uveljavlja v času veljavnosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas, potem mora v skladu s prvim odstavkom 204. člena ZDR delodajalca najprej pisno pozvati, da izpolni svojo obveznost in odpravi kršitev in šele, če ta tega ne stori v 8 delovnih dneh po vročeni pisni zahtevi, lahko delavec na podlagi drugega odstavka 204. člena ZDR v roku nadaljnjih 30 dni zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. V kolikor pa se delavec odloči, da bo transformacijo delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas uveljavljal po izteku veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, pa mora to storiti najkasneje v roku 30 dni od prenehanja delovnega razmerja. Tožnica je to tudi storila, zato je sodišče prve stopnje tožbo neutemeljeno zavrglo kot prepozno.

Tretji odstavek 204. člena ZDR sicer res določa, da delavec pred pristojnim delovnim sodiščem ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca lahko zahteva v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice. Vendar pa ta določba ne pomeni, da bi tožnica sodno varstvo morala zahtevati v 30. dneh odkar je od tožene stranke prejela informativni dopis, da se ji z 9. 9. 2011 izteče pogodba o zaposlitvi. S tem dopisom ni bilo na novo odločeno o nobeni tožničini pravici ali obveznosti in se pravni položaj tožnice v ničemer ni spremenil. Pogodba o zaposlitvi za določen čas je bila sklenjena za čas do 9. 9. 2011 in s tem dnem je tožnici tudi dejansko prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki.

Sodišče prve stopnje se je sklicevalo na sodno prakso, vendar ta v tovrstnih sporih ni takšna kot domneva sodišče prve stopnje. Tako je pritožbeno sodišče v sklepu Pdp 861/2011 z dne 21. 4. 2011 izrecno zavzelo stališče, da v kolikor delavec uveljavlja transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, rok za sodno varstvo ne teče od prejema obvestila, da mu delodajalec pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne bo podaljšal, ampak od izteka časa, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena (torej od prenehanja delovnega razmerja).

Glede na vse navedeno, niti ni bistveno, da tožnica zmotno domneva, da je rok za vložitev tožbe pričel teči 5. 10. 2011, ko je tožnica prejela listino ZZZS o izpisu iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Prejem navedenega obvestila ni mogel podaljšati roka za vložitev tožbe, saj je ta pričel teči najkasneje z dnem, ko je potekel čas, za katerega je bila sklenjena sporna pogodba o zaposlitvi za določen čas.

Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, zato je pritožbeno sodišče na podlagi 355. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Pri tem je pritožbeno sodišče ocenilo, da ne bi bilo ustrezno, če bi omenjeno pomanjkljivost odpravilo na pritožbeni obravnavi, saj je sodišče prve stopnje izvajalo dokaze glede vprašanja ali je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom, vendar jih ni ocenilo zaradi zmotnega prepričanja, da je tožba vložena prepozno. Pritožbeno sodišče bi moralo še enkrat zaslišati priče in obe stranki, sodišču prve stopnje pa tega ne bo potrebno storiti, saj bo zadoščalo, da bo prebralo zapisnike o njihovem zaslišanju.

V novem postopku bo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek moralo obravnavati po vsebini in bo na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, ali je bila sporna pogodba o zaposlitvi za določen čas v resnici sklenjena v nasprotju z zakonom.