Jedro

Spor na plačilo denarnega zneska ne more biti stvarno pravne narave. V 2. členu SPZ so stvarne pravice taksativno naštete (lastninska pravica, zastavna pravica, služnost, pravica stvarnega bremena in stavbna pravica), zato spor o plačilu denarnega zneska ni stvarnopravne narave.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka nosi sama svoje stroške za odgovor na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog tožeče stranke z dne 27. 11. 2013 za izdajo začasne odredbe, s katerim je zahtevala, da se tožencu prepove odtujitev in razpolaganje s premičninami in prepove odtujitev in obremenitev nepremičnin, zavrnilo.

2. Tak sklep s pravočasno pritožbo izpodbija tožeča stranka. Uveljavlja pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava s predlogom spremembe izpodbijanega sklepa tako, da se predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi.

3. Tožena stranka se v odgovoru na pritožbo zavzema za potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v tem pravdnem postopku na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Svojo odločitev je skrbno obrazložilo, zato pritožbeno sodišče v celoti povzema pravilne zaključke in razloge sodišča prve stopnje in le še glede na izrecna pritožbena izvajanja dodaja:

6. Tožnica zahteva izdajo začasne odredbe za zavarovanje svoje denarne terjatve, torej za zavarovanje terjatve na plačilo 100.000,00 EUR, saj je ta zahtevek, poleg ostalih (ugotovitev, kaj spada v skupno premoženje, delež na skupnem premoženju, ugotovitev, da spada v skupno premoženje nepremičnina in izstavitev zemljiškoknjižne listine za vknjižbo lastninske pravice do 1/2 na tej nepremičnini), edini zahtevek za denarno terjatev in pomeni civilno delitev skupnega premoženja.

7. Drži, da je začasna odredba le instrument za zavarovanje terjatve, vendar je kljub temu terjatev potrebno izkazati za verjetno (270. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).

8. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotavljalo, ali je postavitev zahtevka s civilno delitvijo v pravdnem postopku sploh dopustno. Pri tem je pravilno interpretiralo sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 22/1998, kjer je bilo zavzeto stališče, da je civilna delitev v pravdi mogoča, vendar le, če to opravičujejo posebne okoliščine, ki jih je v pravdnem postopku nujno ugotavljati. Te okoliščine so naslednje: - če je ugotovljen le majhen delež enega zakonca, - če se s tem strinjata obe stranki, - če bi bil zaradi večjega števila solastnikov otežen postopek za ugotavljanje deleža zakoncev, - če so stvari po svojem značaju in namenu namenjene le enemu zakoncu.

9. Glede na to, da tožnica ni zatrjevala nobene od teh, niti katere druge utemeljene okoliščine, na podlagi katere bi bila civilna delitev v pravdnem postopku dopustna, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica svoje terjatve ni verjetno izkazala.

10. Spor na plačilo denarnega zneska ne more biti stvarno pravne narave in so takšna pritožbena izvajanja zmotna. V 2. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) so stvarne pravice taksativno naštete (lastninska pravica, zastavna pravica, služnost, pravica stvarnega bremena in stavbna pravica), zato spor o plačilu denarnega zneska ni stvarnopravne narave.

11. 270. člen ZIZ določa pogoje za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve, zato ne more vplivati na to, po katerem postopku (pravdnem ali nepravdnem) se ugotavlja in razdeli skupno premoženje zakoncev.

12. Predlog za izdajo začasne odredbe je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo že iz doslej opisanih razlogov.

13. Podan pa ni niti drugi uveljavljani pogoj, da bi toženec z izdajo začasne odredbe utrpel le neznatno škodo. Vsak poseg v lastninsko pravico predstavlja za lastnika škodo. Pravica razpolaganja je bistven element lastninske pravice, ki lahko tožencu omogoča tudi ustvarjanje dobička. Sicer pa je tožnica predlog za izdajo začasne odredbe glede neznatne škode utemeljevala zgolj s sklicevanjem na zakonsko določilo o neznatni škodi, ne da bi svoje trditve kakorkoli konkretizirala.

14. Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi določila 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

15. Izrek o pritožbenih stroških tožeče stranke je odpadel, ker niso bili priglašeni, tožena stranka pa z odgovorom na pritožbo ni pripomogla k odločitvi pritožbenega sodišča (55. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).