Jedro

Glede pritožbenih ugovorov pritožitelja - Zavoda S. (v nadaljevanju SVZ) pa sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je udeležba SVZ v postopku kot je obravnavani specifična in mora biti zagotovljena le v tolikšnem obsegu, kolikor se sama odločitev nanj nanaša. To pomeni, da je SVZ potrebno zagotoviti pravico do izjave. Za to pravico zadošča, da je zagotovljena pisno (79. člen ZDZdr).

Izrek

I. Sklep sodišča prve stopnje se v izreku spremeni tako, da v celoti glasi: „Nasprotno udeleženko se sprejme v varovani oddelek Zavoda S. za obdobje enega leta, in sicer do dne 25. 10. 2019.“

II. Pritožba Zavoda S. se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nasprotno udeleženko sprejme v varovani oddelek Zavoda S. za obdobje enega leta.

2. Zoper sklep se pritožuje Zavod S., (v nadaljevanju Zavod). Izpodbija ga iz vseh razlogov 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Opozarja na nezakonit način vročitve izpodbijanega sklepa, saj je bil pritožnik za pravico do pritožbe prikrajšan za približno tri mesece in pol, saj je sklep z dne 25. 10. 2018 prejel z dopisom z dne 4. 2. 2019. V nadaljevanju očita številne kršitve, ki naj bi jih sodišče storilo v postopku odločanja o sprejemu v varovanem oddelku: nasprotni udeleženki je kot skrbnik bil postavljen C. A., ki pa je hkrati tudi predlagatelj tega postopka. Nesprejemljivo je, da skrbnik kot naslov nasprotne udeleženke navede naslov, kjer nasprotna udeleženka sploh ne prebiva. Nadalje je sodišče napačno vročalo toženki pisanja preko oglasne deske. Z opustitvijo vročitve je bila nasprotni udeleženki odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, saj niti prisotnost pooblaščenke tega ne more nadomestiti. Nasprotni udeleženki bi vsekakor bilo potrebno dati možnost, da se v postopku izjavi. Nadalje izpodbija zaključke izvedenke psihiatrične stroke, ki jih je podala v izvedeniškem mnenju. Zaključki izvedenke tudi nasprotujejo ugotovitvi sodišča, da je bila nasprotna udeleženka 28. 9. 2018 ob odpustu še osebnostno samostojna. Nadalje očita, da ne drži, da so pri nasprotni udeleženki izpolnjeni vsi zahtevani pogoji 74. v zvezi s 75. členom Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr). Ni utemeljen zaključek, da je pri nasprotni udeleženki akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno. Od izdaje sklepa je preteklo tri mesece in pol in nobenega indica ni, da bi bilo z nasprotno udeleženko karkoli narobe. Tudi zaključki sodišča glede ogrožanja življenja ali hujšega ogrožanja zdravja nasprotne udeleženke ostajajo le kot dvomi. Tudi obstoja vzročne zveze med ogrožanjem in duševno motnjo ni mogoče preizkusiti. Prav tako je nekonkretiziran in na splošni ravni sprejet zaključek, da navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči izven socialnovarstvenega zavoda. Tudi glede trajanja namestitve v varovani oddelek izpodbijani sklep ni obrazložen in ga ni mogoče preizkusiti. Opozarja, da je sodišče spregledalo judikaturo VSRS II Ips 217/2016, ko se je sodišče izreklo, da je treba pri obravnavanju vprašanj s področja socialnovarstvenih storitev upoštevati tudi ureditev iz Zakona o socialnem varstvu in podzakonskih aktov. Ti predpisi so pravilni po kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centra za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije. Dejstvo namreč je, da so kapacitete pritožnika v celoti zasedene, 34 oseb pa je čakajočih na sprejem v varovani oddelek. Odločba ne navaja, da bi sodišče pred odločitvijo pridobilo mnenje pritožnika kot to zahteva 79. člen ZDZdr. Izpodbijana odločba ne vsebuje podatkov potrebnih za presojo vprašanja, zakaj ostali domovi prostorsko ali kadrovsko niso sposobni sprejeti posameznikov v varovane oddelke. Nevzdržen je zaključek, da bi bil pritožnik najustreznejša izbira glede na dejstvo, da ima nasprotna udeleženka močno izražena verska prepričanja, kateri se izražajo tudi v naravi njenih blodenj. Pritožitelj na varovanem oddelku nima in ne izvaja nobenih verskih vsebin. Sodišče ni upoštevalo kriterija geografske bližine, saj je pritožnik skoraj 200 km oddaljen od bivališča nasprotne udeleženke. Niti izvedenec niti sodišče nista opravila potrebne presoje ali nasprotna udeleženka iz medicinskega stališča potrebuje posebno varstvo, ki ga lahko nudi le pritožnik. Pri tem ne gre spregledati, da je predlagatelj kot možne socialnovarstvene zavode navedel SVZ H., SVZ D., D.L. in D.N.P. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu s 74. in 75. členom ZDZdr je namestitev v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda dovoljena, če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, 2. če oseba potrebuje stalno oskrbo oziroma varstvo, ki je ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, 3. če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, 4. če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja, 5. če navedenih vzrokov in ogrožanja iz tretje in četrte alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialnovarstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi), 6. če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialnovarstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva.

5. Sodišče druge stopnje sprejema razloge sodišča prve stopnje, ki je presodilo, da so v obravnavanem primeru podani vsi pogoji iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr in da so izpolnjeni pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve (75. člen ZDZdr). Svoje zaključke o obstoju zakonsko zahtevanih pogojev je sodišče ustrezno obrazložilo tako, da je navedlo razloge o vseh pravno pomembnih dejstvih in je zato sklep mogoče v celoti preizkusiti. Ob uradnem preizkusu, ki ga sodišče druge stopnje opravi prilagojeno naravi in vrsti nepravdnega postopka, pa je potrebno dopolniti izrek z datumom, ko izteče s sklepom odrejeno pridržanje udeleženke v varovanem oddelku Socialno varstvenega zavoda (v nadaljevanju SVZ) in sicer od dneva izdaje sklepa sodišča prve stopnje, drugih kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, pa sodišče druge stopnje ni ugotovilo.

6. V obravnavani zadevi je predlog podal C. A., ki je hkrati bil tudi začasni zastopnik nasprotne udeleženke. V okviru svojih nalog skrbnika je očitno presodil, da je vložitev obravnavanega predloga v interesu nasprotne udeleženke, kar se je v postopku tudi izkazalo kot utemeljeno. Iz podatkov v spisu in iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhajajo zakonsko opravičljivi razlogi za opustitev izvedbe dokaza z neposrednim stikom z nasprotno udeleženko (kot je to sicer določeno v drugem odstavku 46. člena ZDZdr). Nasprotni udeleženki je bil vročen predlog za za sprejem v varovani oddelek (listna št. 5 spisa), nato ji je sodišče postavilo pooblaščenko po uradni dolžnosti ter o postopku ter o procesnih dejanjih seznanjalo njenega skrbnika C. A. in odvetnico, sodna pisanja za udeleženko pa objavljalo tudi na oglasni deski1. Pred tem je sodišče opravilo tudi poizvedbe o dejanskem prebivanju udeleženke, ker se je sodno pisanje, ki ga je sodišče poslalo na naslov njenega stalnega prebivališča, razvidnega iz registra prebivalstva, vrnilo z oznako „preseljen“ (list . št. 46), a je bilo poizvedovanje na terenu o njenem dejanskem prebivališču neuspešno (list. št. 71). Glede na dejanske ugotovitve je udeleženka brezdomka in drugačno postopanje sodišča ni bilo mogoče. 7. Sodišče prve stopnje je po izvedbi predlaganih dokazov zaključilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za sprejem nasprotne udeleženke v varovani socialnovarstveni zavod, upirajoč se pri tem na psihiatrično izvedeniško mnenje izvedenke psihiatrične stroke, ki je med ostalimi zaključki potrdila, da gre pri nasprotni udeleženki, ki je stara 82 let za dve sočasni duševni motnji: obsežno trajno blodnjavo simptomatiko in začetni kognitivni upad v okviru demence pri Alzheimerjevi bolezni. Izvedenka je pojasnila, da je bilo akutno bolnišnično psihiatrično zdravljenje zaključeno 28. 9. 2018, ko je bila še osebnostno samostojna, bil pa je že izražen kognitivni upad ob že znani psihotični simptomatiki in osebnostni spremenjenosti. V UKC M. je bila hospitalizirana že četrtič, a je zavračala vse oblike zdravljenja in pomoči, zato je tudi po mnenju UKC M., Oddelka za psihiatrijo, zaradi njenega sloga življenja, osebnostnih in patoloških doživetij, edina ustrezna rešitev, namestitev v varovano enoto zavoda. Angažirana izvedenka na podlagi pregleda vseh zdravstvenih izvidov iz medicinske dokumentacije, v izvedeniškem mnenju zaključuje, da potrebuje udeleženka stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju, upoštevaje, da nima stalnega prebivališča, ter da je zaradi svojih blodnjavih prepričanj povsem nekritična do svoje bolezni. Nadalje je izvedenka zaključila, da nasprotna udeleženka s svojimi ravnanji huje ogroža svoje zdravje, če ne že življenje. V avgustu so jo izčrpano in dehidrirano pripeljali policisti v P. V., ker je zbegana tavala po C. in v kolikor bi tako postopala pozimi ali pa v poletni vročini, bi lahko bile posledice zanjo še mnogo hujše, kot so bile ugotovljene pri zadnjem sprejemu. Opisano ravnanje je posledica duševne motnje, ker je presoja realnosti ter obvladovanje njenega ravnanja zaradi kombinacije blodnjave motnje in kognitivnega upada, hudo motena. Ker je izvedenka strokovno in prepričljivo utemeljila svoje zaključke, pripombe pa nista podala niti odvetnica niti skrbnik udeleženke, katerima je bilo mnenje vročeno, bila pa sta prisotna tudi na naroku, kjer je bila izvedenka še ustno zaslišana, je sodišče svojo odločitev utemeljeno oprlo nanje.

8. Sodišče je, glede na podatke spisa, tudi utemeljeno sledilo navedbi predlagatelja, da se z nasprotno udeleženko ne da dogovoriti, da bi ji uredili bivališče, kjer bi stalno bivala in bi v tem primeru lahko predlagali blažji ukrep - nadzorovano obravnavo, ker nasprotna udeleženka nenehno bega iz kraja v kraj in nima nikjer obstanka. Sodišče je na nato podlagi povzetih dejanskih zaključkov materialnopravno pravilno presodilo, da so izpolnjeni vsi pogoji iz 74. člena ZDZdr v zvezi s 75. členom citiranega zakona za sprejem v varovani oddelek SVZ za čas enega leta. Trajanje namestitve prav tako utemeljujejo ugotovitve izvedeniškega mnenja ter ostale okoliščine ugotovljene v postopku, kar vse je sodišče pravilno upoštevalo. V primeru izboljšanja zdravstvenega stanja udeleženke, pa ima SVZ možnost, da osebo izpusti z varovanega oddelka (določba 78. člena v zvezi z določbo 71. člena ZDZdr2).

9. Glede pritožbenih ugovorov pritožitelja - Zavoda S. (v nadaljevanju SVZ) pa sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je udeležba SVZ v postopku kot je obravnavani specifična in mora biti zagotovljena le v tolikšnem obsegu, kolikor se sama odločitev nanj nanaša. To pomeni, da je SVZ potrebno zagotoviti pravico do izjave. Za to pravico zadošča, da je zagotovljena pisno (79. člen ZDZdr). Iz spisa izhaja, da je sodišče v postopku pridobilo mnenje pritožitelja3. Poleg tega mora biti udeležba socialnovarstvenega zavoda priznana še tako, da mu je zoper odločitev po drugem odstavku 48. člena ZDZdr4 omogočena pritožba. Pritožitelj kot SVZ, kamor naj bi bila oseba sprejeta, je po vročitvi sklepa (49. člen ZDZdr) kot upravičena oseba vložil pritožbo v skladu s 50. členom ZDZdr.

10. Glede na povzeta zakonska določila so zato predmet obravnave pritožbenih navedb le tiste, ki se nanašajo na določitev socialnovarstvenega zavoda, ki naj nasprotno udeleženko sprejme. Sodišče druge stopnje zato odgovarja le na bistvene pritožbene navedbe socialnovarstvenega zavoda5. 11. Bistvo pritožbene graje se nanaša na odklanjanje sprejema v odrejeni socialnovarstveni zavod s sklicevanjem na njegovo prezasedenost ter nezmožnost zagotavljanja zakonsko predpisanih prostorskih in kadrovskih pogojev varovancem ter zaposlenim v zavodu, sklicujoč se na zakonske in podzakonske predpise s področja socialnega varstva. V zadevi je sicer nesporno, da je pritožitelj izvajalec institucionalnega varstva v varovanem oddelku z ustrezno verifikacijo Sodna praksa je glede ugovora prezasedenosti jasna in enotna. Ob ugotovitvi, da se vsi socialnovarstveni zavodi, na katere se je sodišče v postopku obrnilo z zahtevo po njihovem mnenju za sprejem nasprotne udeleženke, soočajo z enakimi prostorskimi problemi kot pritožitelj, bi bila edina preostala alternativa v resnici le še ta, da se socialnovarstveni zavod, ki naj osebo sprejme sploh ne določi. Ker ni drugega državnega organa, ki bi bil po veljavni zakonodaji pristojen določiti konkretni socialnovarstveni zavod, bi bila takšna odločitev oziroma neodločitev nezakonita in protiustavna6. Sodišča že dlje časa opozarjajo, da gre za sistemski problem države, ki ga je slednja na sistemski ravni dolžna rešiti in omogočiti spoštovanje predpisov, ki jih je sama sprejela in s katerimi se je zavezala, da bo osebam, ki za to izpolnjujejo pogoje, nudila institucionalno varstvo na predpisanem (tehničnem, prostorskem in kadrovskem) nivoju7. 12. Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče v postopku v skladu z določbo 79. člena ZDZdr pridobilo mnenje trinajstih SVZ, ki pa so vsi navedli, da so prezasedeni (odgovori zavodov na list. št. 51 do 66). Nadalje ne drži pritožbeni očitek, da sodišče ni upoštevalo predloga predlagatelja ter izvedenke, saj iz zapisnika o glavni obravnavi in tudi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja (točka 14 obrazložitve), da sta tako predlagatelj kot izvedenka izrazila željo, da se nasprotno udeleženko namesti v Zavod S., torej k pritožitelju. Zaključek sodišča, da je pritožitelj - Zavod S., ustrezen zavod z verificiranim oddelkom, pa je tudi v skladu z mnenjem, ki ga je v postopku podal pritožitelj sam (list. št. 52.), razlogu prezasedenosti pa, glede na pojasnjeno, ni mogoče slediti.

13. Pritožbeni razlogi glede na obrazloženo niso podani, zato je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr). Izrek je le dopolnilo z datumom, ko poteče določen enoletni rok pridržanja na varovanem oddelku (3. točka 365. člena ZPP).

1 Določba drugega ostavka 145. člena ZPP. 2 Določba 71. člena ZDZdr: Če se zdravstveno stanje osebe toliko izboljša, da ni več razlogov za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom, jo psihiatrična bolnišnica še pred potekom roka iz sklepa sodišča odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom in o tem obvesti sodišče. 3 Dopis - odgovor z dne 16. 10. 2018: „V Zavodu razpolagamo z varovanim oddelkom, ki je namenjen 12. osebam z demenco. Gospa B. sicer izpolnjuje pogoje za sprejem v naš varovani oddelek, vendar pa nimamo prostih postelj za sprejem, saj je oddelek polno zaseden.“ 4 Drugi odstavek 48. člena: Če sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz 75. člena tega zakona za sprejem v varovani oddelek brez privolitve s sklepom odloči, da se osebo sprejme v varovani oddelek. V sklepu se določi tudi čas zadržanja v varovanem oddelku, ki ne sme biti daljši od enega leta in socialnovarstveni zavod, ki naj osebo sprejme. Pritožitelj kot socialnovarstveni zavod, kamor naj bi bila oseba sprejeta, je po vročitvi sklepa (49. člen ZDZdr) kot upravičena oseba vložil pritožbo v skladu s 50. členom ZDZdr. 5 Določba 360. člena ZPP: V obrazložitvi sodbe oziroma sklepa mora sodišče druge stopnje presoditi navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena in navesti razloge, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti. 6 VSRS sklep II Ips 205/2016, VSRS sklep II Ips 155/2016. 7 VSL I Cp 2679/2016, VSM Sklep I Cp 596/2018, VSL Sklep II Cp 72/2018, VSC Sklep II Cp 415/2017