Jedro

V obravnavani zadevi revizija ni bila dopuščena, saj tožnik predloga za dopustitev revizije sploh ni vložil (kar sam potrjuje v pritožbi). Gre za pomanjkljivost, ki se nanaša na fazo postopka pred vložitvijo revizije, v kateri se na predlog stranke ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za vložitev tega izrednega pravnega sredstva. To pomeni, da predlog za dopustitev revizije ni sestavni del revizije oziroma vloga, ki mora biti priložena reviziji. Pritožnikova revizija zato ni bila nepopolna. Bila je nedovoljena, ker za njeno vložitev ni bila izpolnjena procesna predpostavka

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Tožnik je vložil revizijo zoper sodbo sodišča prve stopnje I U 2593/2017-14 z dne 10. 1. 2018, s katero je zavrnilo tožbo zoper sklep Ministrstva za notranje zadeve, št. 2142-289/2011/62 (1312-10) z dne 5. 10. 2017, o zavrženju prošnje za podaljšanje subsidiarne oblike mednarodne zaščite. Ker tožnik predloga za dopustitev revizije ni vložil in revizija ni bila dopuščena, jo je sodišče na podlagi prvega odstavka 374. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) s sklepom zavrglo kot nedovoljeno.

2. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper omenjeni sklep vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Meni, da bi ga moralo sodišče prve stopnje v skladu s 108. členom ZPP najprej pozvati, da revizijo popravi ali dopolni, saj iz zakona izhaja, da je ni mogoče vložiti brez predhodnega predloga za njeno dopustitev. Zato pritožbi prilaga vlogo „predlog dopustitve revizija“ in predlaga, naj „sodišče pritožbi ugodi in dopusti Vrhovnemu sodišču, da odloči o predlogu za dopustitev revizije.“

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zakonodajalec je z novelo ZPP-E1 način vlaganja revizij in odločanje o njeni dopustnosti v upravnem sporu v bistvenih rešitvah poenotil z ureditvijo v ZPP. Novela je stopila v veljavo 14. 9. 2017 in se je na podlagi tretjega odstavka 125. člena ZPP-E začela uporabljati za postopke pred Vrhovnim sodiščem, če je bila odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, izdana po 14. 9. 2017. V obravnavanem primeru je bila sodba sodišča prve stopnje izdana po začetku uporabe ZPP-E, to je po 14. 9. 2017, zato se za dostop do Vrhovnega sodišča uporabljajo določbe ZPP.

5. Drugi odstavek 374. člena ZPP, na katerem temelji izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, določa, da je revizija nedovoljena, če ni bila dopuščena. V obravnavani zadevi revizija ni bila dopuščena, saj tožnik predloga za dopustitev revizije sploh ni vložil (kar sam potrjuje v pritožbi). Gre za pomanjkljivost, ki se nanaša na fazo postopka pred vložitvijo revizije, v kateri se na predlog stranke ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za vložitev tega izrednega pravnega sredstva. To pomeni, da predlog za dopustitev revizije ni sestavni del revizije oziroma vloga, ki mora biti priložena reviziji. Pritožnikova revizija zato ni bila nepopolna. Bila je nedovoljena, ker za njeno vložitev ni bila izpolnjena procesna predpostavka. Glede na navedeno in upoštevaje, da se po določbi 383. člena v zvezi s 336. členom ZPP v postopku z revizijo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev sploh ne uporabljajo, so neutemeljene pritožnikove navedbe, da bi ga moralo sodišče pozvati na dopolnitev revizije.

6. Ker je bila revizija pravilno zavržena na podlagi prvega odstavka 374. člena ZPP (ki med drugim določa, da nedovoljeno revizijo zavrže sodnik sodišča prve stopnje brez naroka), je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (76. člen v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1).

1 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-E, Ur. l. RS, št. 10/2017), s katerim so bili črtani 83. člen in 86. do 91. člen ZUS-1 (drugi odstavek 122. člena ZPP-E).