Jedro

V določenem primeru gre za obnovitveni razlog iz 2.tč. 421.čl. Zakona o pravdnem postopku/77 (ZPP/77), ki se v tem postopku uporablja na podlagi 1.odst. 498.čl. ZPP/99, kajti sodišče prve stopnje dediču ni vročilo dodatnega sklepa o dedovanju, katerega pa bi mu moralo vročiti. Svoje pravice dedič lahko uveljavlja le v pravdi, ne pa s pritožbo zoper dodatni sklep o dedovanju.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v zapuščinskem postopku po pokojni E.M. dne 13.05.1988 izdalo dodatni sklep o dedovanju. Ugotovilo je, da zapuščina po pokojni obsega še nepremičnine, vpisane v vl.št. 546 k.o. B.. Po sklepu o dedovanju z dne 22.12.1981 je celotno zapuščino zapustnice podedoval sin K.M.. Sodišče prve stopnje je naknadno ugotovljeno premoženje z dodatnim sklepom o dedovanju dodelilo K.M. skladno z določbo 221.čl. Zakona o dedovanju (ZD).

Zoper ta sklep se je 04.11.2002 pritožil dedič A.M., ki v pritožbi zatrjuje, da mu dodatni sklep o dedovanju ni bil vročen. Pritožbenemu sodišču predlaga, da dodatni sklep o dedovanju spremeni na podlagi 173.čl. ZD tako, da M.A. deduje 1/2 naknadno najdenega premoženja. Trdi, da za najdeno premoženje ni vedel, zato zahteva razveljavitev izjave o odpovedi dediščini, ki jo je dal 21.12.1981 in zahteva zakoniti dedni delež po pokojni materi.

Pritožba ni dovoljena.

Sodišče prve stopnje je dodatni sklep o dedovanju izdalo na podlagi 221.čl. ZD, ki določa, da če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo da pripada zapuščini, sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Iz sklepa o dedovanju z dne 22.11.1981 izhaja, da je celotno zapuščino zapustnice podedoval sin M.K., zato je temu naknadno najdeno premoženje sodišče dodelilo z dodanim sklepom o dedovanju. Dodatni sklep o dedovanju je postal pravnomočen 17.06.1988 in 17.10.1988 je bil tudi izveden v zemljiški knjigi. Ker dodatni sklep o dedovanju dediču A.M. ni bil vročen, je ta z vlogo z dne 09.08.2002 zahteval, da mu sodišče prve stopnje dodatni sklep o dedovanju vroči, nakar se je zoper ta sklep pritožil. Po oceni pritožbenega sodišča pa pritožba ni dopustna, kajti gre za situacijo iz 224.čl. ZD, po kateri se v primeru, kadar je zapuščinska obravnava končana s pravnomočnim sklepom o dedovanju ali s sklepom o volilu, pa so dani pogoji za obnovo postopka po določilih pravdnega postopka, zapuščinski postopek ne obnovi, temveč lahko stranke uveljavljajo svoje pravice v pravdi. V določenem primeru gre za obnovitveni razlog iz 2.tč. 421.čl. Zakona o pravdnem postopku/77 (ZPP/77), ki se v tem postopku uporablja na podlagi 1.odst. 498.čl. ZPP/99, kajti sodišče prve stopnje dediču ni vročilo dodatnega sklepa o dedovanju, katerega pa bi mu moralo vročiti. Svoje pravice dedič lahko uveljavlja le v pravdi, ne pa s pritožbo zoper dodatni sklep o dedovanju. Pri tem pa je dediča potrebno tudi opozoriti, da se glede pravočasnosti tožbe upoštevajo določbe 141.čl. ZD. Ker pritožba dediča ni dovoljena, saj ta pravice do pritožbe zoper pravnomočni sklep o dedovanju ni imel, jo je pritožbeno sodišče zavrglo skladno z določbo 1.tč. 365.čl. ZPP v zvezi s členom 163 ZD.