Jedro

ZIZ nima določbe, na podlagi katere bi se zarubljene stvari izročile v hrambo upniku. Kolikor je sodišče že dovolilo takšno hrambo, pa ne more upnikovega nesodelovanja sankcionirati z ustavitvijo postopka z uporabo analogije s 3. odstavkom 82. člena ZIZ.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršba ustavi in se razveljavijo opravljena izvršilna dejanja.

Zoper tak sklep se je pritožil upnik zaradi zmotne uporabe pravil ZIZ in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v nadaljnji postopek. Pri tem navaja, da ni res, da se upnik ni udeležil naroka za hrambo zarubljenega dolžnikovega avtomobila dne 29.3.1999. Na narok sta ob napovedani uri pristopila sodni izvršitelj in upnik, manjkal pa je dolžnik. Sicer pa izvršbe ni mogoče ustaviti na podlagi člena 82/3 ZIZ, tudi če se upnik ni udeležil razpisanega naroka, saj se navedeni predpis nanaša samo na rubež premičnin.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe postopka v smislu 1. odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur.l. RS, št. 51/98), ko je nepravilno uporabilo določbo 3. odstavka 82. člena ZIZ in ustavilo izvršbo. Sodišče na podlagi določbe 3. odstavka 82. člena ZIZ ustavi izvršbo, če se upnik ne udeleži rubeža. V zadevi je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo z rubežem in prodajo dolžnikovih premičnin, zlasti pa osebnega avtomobila A. in drugih motornih vozil. Dne 24.6.1998 je bil opravljen rubež osebnega avtomobila opel kadet. Nato je sodišče prve stopnje na upnikov predlog odredilo hrambo zarubljenih stvari pri upniku in le-temu naložilo, da je dolžan poskrbeti za prevoz in prostor za hrambo stvari. Upnika je obvestilo o realizaciji hrambe in ga opozorilo, da bo izvršbo ustavilo, če se odvzema ne bo udeležil. Iz poročila sodnega izvršitelja z dne 29.3.1999 je razvidno, da upnik ni prišel. Vendar je bil v izvršilni zadevi rubež že opravljen in se ga je upnik takrat tudi udeležil. Medtem pa realizacije odvzema in hrambe po odredbi sodišča, opr. št. I I 2066/96-13 z dne 5.1.1999, ni mogoče enačiti z rubežem. Zakon o izvršbi in zavarovanju nima določbe, na podlagi katere bi se zarubljene stvari izročile v hrambo upniku, je pa ne prepoveduje, če je sodišče prve stopnje dovolilo takšno hrambo, pa ne more upnikovega nesodelovanja sankcionirati z ustavitvijo postopka z uporabo analogije, to je brez izrecne zakonske določbe.

Zato je sodišče druge stopnje na podlagi določbe 3. točke 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP, Ur.l. RS, št. 26/99, je v pritožbenem postopku sodišče uporabilo določbe ZPP, Ur.l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90 in RS, št. 55/92.