Jedro

Po petem odstavku 247. člena ZPP zoper sklep, s katerim se ugodi zahtevi za izločitev izvedenca, ni pritožbe. Tega ne more spremeniti dejstvo, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep opremilo z očitno napačnim pravnim poukom, v katerem je dopustilo pritožbo zoper I. točko izreka sklepa. Res je, da napačen pravni pouk stranki ne sme škoditi, vendar to načelo ne velja za primere, ko je že zakonodajalec izrecno izključil pravico do pritožbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške za odgovor na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom najprej razrešilo sodno izvedenko medicinske stroke – psihiatrije, prof. dr. V. Š., nato pa za izvedenca v tej pravdi določilo dr. D. T., opredelilo njegovo nalogo ter odredilo, da mora izvedensko mnenje izdelati v 30 dneh.

2. Toženec uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi oziroma spremeni tako, da zavrne tožničin predlog za razrešitev izvedenke. Navaja, da je tožnica njeno izločitev zahtevala prepozno. To je storila šele v vlogi z dne 5. 7. 2016. Njenih prejšnjih vlog, na katere se sklicuje tožnica, toženec ni prejel in se do njihove vsebine ne more opredeliti. Določitev novega izvedenca nasprotuje tudi načelu ekonomičnosti postopka.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Tožnica je po prejemu sklepa z dne 26. 4. 2016, s katerim je sodišče prve stopnje za izvedenko v tej pravdi določilo prof. dr. V. Š., in še preden je izvedenka opravila svoje delo, vložila dve vlogi, prvo 17. 5. 2016, drugo pa 17. 6. 2016, v katerih se je sklicevala na domnevno pristranskost izvedenke in predlagala imenovanje drugega izvedenca.

6. Navedeni dve tožničini vlogi po vsebini predstavljata zahtevo za izločitev izvedenke. Sodišče prve stopnje nobene od teh vlog doslej ni vročilo tožencu. Upravičen je zato pritožbeni očitek, da gre za očitno kršitev strankine pravice do izjave, vendar ta kršitev zaenkrat ni povzročila kvarnih posledic.

7. Sodišče prve stopnje namreč o predlogu za izločitev izvedenke še ni odločilo. Tožničin predlog je zmotno obravnavalo kot predlog za razrešitev izvedenke in mu ugodilo, čeprav za odločanje o takšnem predlogu sploh ni pristojno.

8. Izvedenca lahko razreši samo minister za pravosodje,(1) vendar bi se zoper sklep o svoji razrešitvi smela pritožiti le izvedenka in ne toženec, ki za takšno pritožbo ne more imeti pravnega interesa. Glede na deloma perpleksne razloge izpodbijanega sklepa sicer ni izključeno, da sodišče prve stopnje razrešitev izvedenke enači z njeno izločitvijo, saj v sklepu(2) izrecno ocenjuje, da si je izvedenka že izoblikovala „določeno“ pristransko mnenje. Niti morebitne takšne odločitve pa toženec ne more izpodbijati, ker po petem odstavku 247. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zoper sklep, s katerim se ugodi zahtevi za izločitev izvedenca, ni pritožbe. Tega ne more spremeniti dejstvo, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep opremilo z očitno napačnim pravnim poukom, v katerem je dopustilo pritožbo zoper I. točko izreka sklepa. Res je, da napačen pravni pouk stranki ne sme škoditi, vendar to načelo ne velja za primere, ko je že zakonodajalec izrecno izključil pravico do pritožbe.

9. Končno bi sodišče prve stopnje, če je že podvomilo o pravilnosti podanega izvedenskega mnenja, moralo izvedenko najprej zaslišati, šele potem bi po tretjem odstavku 254. člena ZPP, na katerega se sklicuje izpodbijani sklep, lahko zahtevalo mnenje drugega izvedenca. Tudi zoper takšen sklep, izdan na podlagi 254. člena ZPP, pa po izrecni določbi 255. člena istega zakona ni pritožbe.

10. Sodišče druge stopnje je zato moralo toženčevo pritožbo zavreči (1. točka 365. člena ZPP). Čeprav pritožba povsem umestno opozarja na načelo ekonomičnosti postopka, v izpodbijani sklep ni dopustno posegati.

11. Tožnica, ne glede na izid pritožbenega postopka, ni upravičena do povračila svojih pritožbenih stroškov (prvi odstavek 165. člena v zvezi s 155. členom ZPP). Njen odgovor na pritožbo ni bil potreben, saj v ničemer ni prispeval k odločitvi o pritožbi.

Op. št. (1): 24. člen Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Uradni list RS, št. 88/2010, 1/2012, 35/2013, 50/2015. Op. št. (2): 3. točka obrazložitve.