5. 11. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 5. novembra 2001

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. se zavrže.

Obrazložitev

1.Pritožnik je dne 6. 10. 2000 Ustavnemu sodišču posredoval vlogo, iz katere je bilo razbrati, da želi vložiti ustavno pritožbo zoper v izreku tega sklepa navedeni sodni odločbi.

Navaja, da sta tako sodnica Okrajnega sodišča v Črnomlju kot tudi sodnik Vrhovnega sodišča storila kazniva dejanja. Sodnica naj bi storila kaznivo dejanje po tretjem odstavku 261. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - v nadaljevanju KZ) v zvezi s prvim odstavkom 217. člena KZ in kaznivo dejanje po drugem odstavku 155. člena KZ. Sodnik Vrhovnega sodišča pa naj bi storil kaznivo dejanje po drugem odstavku 286. člena v zvezi s tretjim odstavkom 261. člena KZ. Zaradi takšnega ravnanja in odnosa sodnikov naj bi bile podane številne kršitve in sicer 22., 23., 25., 26., 34. in 52. člena Ustave. Predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijani sklep Vrhovnega sodišča razveljavi in posreduje pri Okrožnem sodišču v Novem mestu v smeri izvedbe kazenskih sankcij zoper sodnico Okrajnega sodišča v Črnomlju in zoper odvetnika S. S. iz Novega mesta.

2.Po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnemu sodišču (Uradni list RS, št. 15/94, v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži zoper posamične akte državnih organov, organov lokalne skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil. V ustavni pritožbi je treba po določbi 53. člena ZUstS navesti posamični akt, ki se spodbija, dejstva, ki pritožbo utemeljujejo, ter domnevno kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Ustavni pritožbi mora biti priložena kopija posamičnega akta, ki se spodbija, ter ustrezne listine, na katere pritožnik opira svojo pritožbo. Iz navedene določbe izhaja, da Ustavno sodišče za presojo o tem, ali je bila posamezniku z odločitvijo sodišča kršena človekova pravica, potrebuje temeljne podatke in listine. Te podatke lahko Ustavnemu sodišču posreduje le tisti, ki kršitev človekovih pravic zatrjuje, sam ali prek svojega pooblaščenca. Zato se od pritožnika (ali tistega, ki ga on pooblasti) pričakuje, da Ustavnemu sodišču sporoči podatke, ki jih to od njega zahteva, in s tem omogoči vsebinsko presojo zatrjevanih kršitev človekovih pravic.

3.Vloga pritožnika z dne 4. 10. 2000, ki je na Ustavno sodišče prispela dne 6. 10. 2000, je bila tako pomanjkljiva, da je ni bilo mogoče preizkusiti. Pritožnik ni predložil kopij aktov, ki jih izpodbija z ustavno pritožbo, prav tako ni navedel relevantnih dejstev, ki bi zatrjevane kršitve utemeljevala. Iz pritožnikove prvotne vloge je tudi izhajalo, da naj bi ga v postopku zastopala B. B., vendar ustrezno pooblastilo ni bilo predloženo. Zato ga je Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 54. člena ZUstS z dopisom dne 5. 3. 2001 pozvalo, naj jo v roku štirinajst dni ustrezno dopolni z navedbo podatkov in zlasti s predložitvijo posamičnih aktov in listin, kot jih zahteva 53. člen ZUstS, in ustreznega pooblastila za zastopanje v postopku z ustavno pritožbo. Opozorilo ga je tudi na posledice, če vloge v postavljenem roku ne bi dopolnil.

4.Dopis Ustavnega sodišča za dopolnitev vloge je prejela in podpisala B. B. Še pred potekom roka za dopolnitev je bila prvotna vloga dopolnjena. Vendar dopolnjeni vlogi ni bilo priloženo posebno pooblastilo, kot ga je z navedenim dopisom od pritožnika zahtevalo Ustavno sodišče. Iz dopolnjene vloge z dne 13. 3. 2001 je razvidno, da jo je podpisal tudi pritožnik sam. Zato jo je Ustavno sodišče štelo kot vlogo pritožnika, torej kot njegovo vlogo.

5.Pritožnik je v dopolnitvi vloge, ki je prispela na Ustavno sodišče dne 13. 3. 2001 priložil razne dopise, naslovljene na sodišča, tožilstva in Državni zbor. Ker ustavne pritožbe ni dopolnil v skladu z zahtevami ZUstS, saj ni priložil niti kopij izpodbijanih aktov niti ni navedel relevantnih dejstev, ki bi zatrjevane kršitve utemeljevala, je njegova vloga kljub dopolnitvi ostala tako nepopolna in pomanjkljiva, da je Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti. Zato je bilo treba ustavno pritožbo zavreči.

6.Glede na pristojnosti, določene v 160. členu Ustave in 21. členu ZUstS, Ustavno sodišče ni pristojno niti za pregon domnevnih storilcev kaznivih dejanj niti za vodenje preiskave in kazenskega postopka. Izvajanje kazenskega pregona je zaupano državnemu tožilstvu, preiskavo in kazenski postopek pa vodijo sodišča splošne pristojnosti, ki so stvarno in krajevno pristojna za posamezno zadevo. Zato Ustavno sodišče tudi v primeru, če bi bila ustavna pritožba sicer popolna, tega, kar predlaga pritožnik, ne bi moglo storiti.

7.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi četrte alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in dr. Ciril Ribičič.

Predsednica senata dr. Mirjam Škrk