Jedro

V sporih glede ničnosti in izpodbojnosti sklepov skupščine ima delničar pravni interes za stransko intervencijo na strani družbe kot tožene stranke. 398. člen ZGD-1 določa, da sodba glede ničnosti ali izpodbojnosti skupščinskih sklepov učinkuje proti vsem delničarjem ter članom organov vodenja ali nadzora. Zato ima delničar položaj sosporniškega intervenienta.

Ker je bila družba v času sklica skupščine v prisilni poravnavi, bi morala skupščina v skladu z 151.a člena ZFPPIPP razpolagati s soglasjem sodišča za imenovanje in odpoklic članov upravnega odbora. Ker takšnega soglasja ni imela niti ga ni nikoli dobila je bila za sprejem sklepa nepristojna.

Zakon loči dve vrsti neveljavnih skupščinskih sklepov - nične in izpodbojne, zato mora stranka skladno s tem oblikovati tožbeni zahtevek.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep se ugodi in se ta spremeni tako, da se glasi: „Dovoli se stranska intervencija A. A. na strani tožene stranke.“

II. Pritožbi zoper sodbo se ugodi in se izpodbijana sodba v I. in II. točki izreka spremeni tako, da se zavrne primarni tožbeni zahtevek, ki se glasi: „1. Skupščina gospodarske družbe H., d. d., ki je bila 12. 5. 2020, ni bila pristojna za sprejem naslednjih sklepov: „8.1. Za člane upravnega odbora se z dnem sprejema tega sklepa imenuje A. A. 8.2. Z dnem sprejema tega sklepa se z mesta članov upravnega odbora družbe odpokličejo: - B. B., - C. C., - D. D. 8.3. Z dnem sprejema tega sklepa se za člane upravnega odbora imenuje: - E. E. Z dnem sprejema tega sklepa se za člane upravnega odbora imenuje: - F. F. Z dnem sprejema tega sklepa se za člane upravnega odbora imenuje: - G. G. 2. Sklepi iz prejšnje točke niso bili veljavno sprejeti, ne obstajajo in ne ustvarjajo nikakršnih pravnih učinkov.“, ugodi pa se podrednemu tožbenemu zahtevku, ki se glasi: „Sklepi, ki jih je dne 12. 5. 2020 sprejela skupščina gospodarske družbe H., d. d. in se glasijo: „8.1. Za člane upravnega odbora se z dnem sprejema tega sklepa imenuje A. A. 8.2. Z dnem sprejema tega sklepa se z mesta članov upravnega odbora družbe odpokličejo: - B. B., - C. C., - D. D. 8.3. Z dnem sprejema tega sklepa se za člane upravnega odbora imenuje: - E. E. Z dnem sprejema tega sklepa se za člane upravnega odbora imenuje: - F. F. Z dnem sprejema tega sklepa se za člane upravnega odbora imenuje: - G. G:“ so nični.“

III. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

_Bistvo spora_

1. Tožeča stranka (upravni odbor tožene stranke) je s tožbo zahtevala ugotovitev, da skupščina družbe H. d. d., ki je zasedala dne 12. 5. 2020, ni bila pristojna za sprejem sklepov s katerimi je pod točkami 8.1, 8.2. in 8.3.: - za člana upravnega odbora imenovala A. A. (stranski intervenient; točka 8.1.); - z mesta članov upravnega odbora odpoklicala B. B., C. C. in D. D. (točka 8.2.); - za člane upravnega odbora imenovala E. E., F. F. in G. G. (točka 8.3.).

Tožeča stranka je zahtevala, da sodišče ugotovi, da navedeni sklepi niso bili bili veljavno sprejeti, ne obstajajo in ne ustvarjajo nobenih pravnih učinkov. S prvim podrednim zahtevkom je tožeča stranka zahtevala ugotovitev ničnosti navedenih sklepov. Z drugim podrednim zahtevkom je zahtevala njihovo razveljavitev.

2. Skupščino je na dan 12. 5. 2020 sklical delničar A. A., za kar je bil pooblaščen s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Ng 18/2020 z dne 5. 2. 2020. Skupaj s sklicem skupščine je bil objavljen tudi dnevni red in predlogi sklepov za vsako predlagano točko.

3. Nad toženo stranko je bil 23. 1. 2020 začet postopek prisilne poravnave.

_**Odločitev sodišča prve stopnje**_

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog A. A. za stransko intervencijo na strani tožene stranke, z lastnostjo sosporniškega intervenienta.

5. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo primarnemu tožbenemu zahtevku na ugotovitev, da skupščina ni bila pristojna za sprejem navedenih sklepov, da sklepi niso bili veljavno sprejeti, ne obstajajo in ne ustvarjajo nikakršnih pravnih učinkov.

_**Pritožbi stranskega intervenienta**_

6. Zoper sklep in sodbo se pritožuje stranski intervenient. V pritožbi zoper sklep višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi njegovemu predlogu za stransko intervencijo oz. podredno, da sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi zoper sodbo višjemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne oz. podredno, da sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

7. Na pritožbi je odgovorila tožeča stranka in višjemu sodišču predlaga, da ju zavrne. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

8. Pritožba zoper sklep je utemeljena.

_**Glede pritožbe zoper sklep**_

9. Sodišče prve stopnje je zavrnilo stransko intervencijo A. A. kot sosporniškega intervenienta, ker je zavzelo stališče, da niso izpolnjeni pogoji v 202. členu ZPP, saj se lahko sodba v konkretnem primeru nanaša le na družbo in ne A. A. kot delničarja, prav tako pa A. A. ni enotni sospornik v smislu 196. člena ZPP. V takšnih sporih je pasivno legitimirana le družba in ne delničarji. Delničar je lahko le aktivno legitimiran ne pa pasivno.

10. Odločitev sodišča prve stopnje je zmotna. Osnovna predpostavka za stransko intervencijo je obstoj pravnega interesa na strani intervenienta. Ni sporno, da je A. A. delničar tožene stranke z 12,50% delnic. Pritožba utemeljeno opozarja, da je treba pri presoji ali se sodba neposredno nanaša na intervenienta izhajati iz materialnega prava in ne procesnega prava. V tej zvezi 398. člen ZGD-1 določa, da sodba glede ničnosti ali izpodbojnosti skupščinskih sklepov učinkuje proti vsem delničarjem ter članom organov vodenja ali nadzora. Navedena določba daje podlago za dopustnost stranske intervencije delničarja na strani družbe, ki je sicer edina pasivno legitimirana za tožbo v zvezi z ničnostjo ali izpodbojnostjo skupščinskih sklepov. Sodba bo torej učinkovala proti vsem delničarjem se na njih tudi neposredno nanaša. Na podlagi tega je treba delničarju ne le priznati pravni interes za intervencijo, ampak bo v pravdi imel položaj sosporniškega intervenienta. ZPP v 202. členu namreč določa, da lahko vstopi v pravdo tudi oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša. Ta oseba ima položaj enotnega sospornika (196. člen ZPP). Ker bo sosporniški intervenient zajet v subjektivne meje pravnomočnosti, ima položaj enotnega sospornika. Njegov položaj je mnogo svobodnejši kot položaj stranskega intervenienta. Njegova dejanja namreč učinkujejo kot dejanja stranke, torej tudi v nasprotju z dejanji tožene stranke kot glavne stranke. Tako v primeru nasprotja med dejanji stranke in intervenientovimi dejanji ne veljajo avtomatično strankina dejanja, temveč velja najugodnejše dejanje oziroma pozitivno in najkoristnejše dejanje. Za razliko od navadne intervencije je namreč za sosporniško intervencijo značilna intervenientova samostojnost.1

11. Zaradi navedenega je višje sodišče sklep sodišča prve stopnje spremenilo kot izhaja iz I. točke izreka te odločbe (tretja alineja 365. člena ZPP). Ker je s tem dopuščena stranska intervencija na strani tožene stranke, je višje sodišče tudi nadaljevalo z obravnavanjem pritožbe zoper sodbo.

_**Glede pritožbe zoper sodbo**_

12. Bistveni razlogi, zaradi katerih je sodišče prve stopnje ugodilo primarnemu tožbenemu zahtevku so naslednji. Po 151.a členu ZFPPIPP bi moralo biti soglasje sodišča k imenovanju in odpoklicu članov upravnega odbora dano že predhodno. To pomeni, da bi moralo biti soglasje sodišča predloženo že na sami skupščini. Dejstvo, da so bili delničarji s sklepom Ng 18/2020 pooblaščeni za sklic skupščine pa še ne pomeni, da je bilo soglasje dano. Nadalje je sodišče prve stopnje obrazložilo, da je bil delničar pooblaščen za sklic skupščine s točno določenim dnevnim redom, nasprotni predlogi pa so bili dani v nasprotju s kogentnimi določbami ZGD-1. 13. Višje sodišče še ugotavlja, da je stranski intervenient skupaj z drugimi predlagatelji vložil predlog za vpis spremembe članov upravnega odbora ter izbris dosedanjih članov upravnega odbora v sodni register. Njihov predlog je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Srg 2020/15535 z dne 16. 7. 2020 zavrnjen, odločitev pa je bila potrjena s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. IV Cpg 816/2020. Glavni razlog za to je bila odsotnost soglasja sodišča za imenovanje in odpoklic članov upravnega odbora v smislu 151.a člena ZFPPIPP.

14. Nadalje višje sodišče ugotavlja, da je stranski intervenient pri sodišču nato podal predlog za izdajo soglasja k obravnavanim sklepom skupščine. Njegov predlog je bil s sklepom opr. št. St 000/2020 z dne 1. 4. 2021 zavrnjen. Sklep je postal pravnomočen dne 17. 4. 2021. 15. Pritožba sodišču prve stopnje v bistvu očita odstop od stališča, zavzetega v zadevi Ng 18/2020, s katero je bil stranski intervenient pooblaščen za sklic skupščine tožene stranke. Navaja, da soglasje v smislu 151.a člena ZFPPIPP ni potrebno, ker gre pri upniški prisilni poravnavi za enostaven predlog za začetek in na tisti točki insolventnost dolžnika ni izkazana. Sklicuje se tudi na odločbo Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-222/18 z dne 14. 5. 2020, s katero je to ugotovilo neustavnost 221.j člena ZFPPIPP.

16. ZFPPIPP v 151.a členu v relevantnem delu določa, da je skupščina insolventnega dolžnika ne glede na splošna pravila o pristojnosti organov insolventnega dolžnika pristojna sprejeti sklep o odpoklicu ali razrešitvi člana in imenovanju novega člana poslovodstva ali člana organa nadzora insolventnega dolžnika, če za tako odločitev dobi soglasje sodišča. 17. Navedeni člen je umeščen v pododdelek 4.2.2 ZFPPIPP z naslovom pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave. Po 150. členu ZFPPIPP pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave nastanejo z začetkom naslednjega dne po vložitvi predloga za prisilno poravnavo in trajajo do konca postopka prisilne poravnave. Sklep o začetku postopka prisilne poravnave St 000/2020 z dne 23. 1. 2020 je postal pravnomočen s Sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 139/2020 z dne 21. 5. 2020. Pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave so nastale 23. 1. 2020, to je z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku postopka prisilne poravnave, torej je od tega dne dalje tožena stranka bila insolventna.

18. Upoštevajoč navedeno zato ne more biti nobenega dvoma, da bi morala skupščina tožene stranke za veljavnost sklepa o imenovanju in odpoklicu članov upravnega odbora razpolagati s soglasjem sodišča, ki vodi postopek prisilne poravnave. Takšnega soglasja pa ni imela nikdar, zaradi česar ni bila pristojna sprejeti takšnih sklepov.

19. Na stališče oz. razloge sodišča v zadevi Ng 18/2020 v obravnavnem primeru sodišče prve stopnje ni bilo vezano. Tista zadeva se je nanašala na pooblastilo delničarjem za sklic skupščine, o čemer je bilo pravnomočno odločeno, in ne na vprašanje ničnosti in izpodbojnosti skupščinskih sklepov, sprejetih na sporni skupščini, do katerih se je moralo sodišče prve stopnje opredeliti v tem sporu. Materialnopravno presojo opravi sodišče v vsaki zadevi posebej. Pravnomočni postanejo zgolj izreki sodnih odločb ne pa njihove obrazložitve.

20. Pritožba tudi ne more uspeti s sklicevanjem na odločbo Ustavnega sodišča U-I-222/18 z dne 14. 5. 2020, s katero je odločilo, da je 221.j člen ZFPPIPP v neskladju z Ustavo. Ustavno sodišče se je predvsem ukvarjalo s položajem dolžnika v upniški prisilni poravnavi z vidika pravice do izjave v postopku in jamstva poštenega postopka in ne s položajem delničarja. Navedena odločba ne posega v 151.a člen ZFPPIPP in v danem primeru ni neposredno uporabljiva.

21. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da sodišče ne bi smelo uporabiti 151.a člena ZFPPIPP, ki zahteva soglasje sodišča k sklepu skupščine o imenovanju in odpoklicu članov upravnega odbora. Nesporno je, da na skupščini, na kateri so bili sprejeti sporni sklepi, takšnega soglasja ni bilo, stranski intervenient pa je šele po skoraj enem letu vložil predlog za soglasje, ki je bil pravnomočno zavrnjen.

22. Višje sodišče pa je v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe spremenilo izrek prvostopenjske sodbe zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Tožeča stranka je s tožbo zahtevala ugotovitev, da skupščina tožene stranke ni bila pristojna za sprejem navedenih sklepov (I. točka izreka) in da sklepi niso bili veljavno sprejeti, ne obstajajo in ne ustvarjajo nikakršnih pravnih učinkov (II. točka izreka). Iz ZGD-1 takšen zahtevek ne izhaja. Glede neveljavnosti sklepov skupščine zakon namreč loči nične in izpodbojne pravne posle, zato je dopustno uveljavljanje le enega ali drugega (390. in 395. člen ZGD-1). Primarni tožbeni zahtevek je zato nepravilno oblikovan in nima opore v materialnem pravu, zato bi ga moralo sodišče prve stopnje zavrniti. Pravilen je podredni tožbeni zahtevek, ki se glasi na ničnost obravnavanih sklepov. Ker 151.a člen ZFPPIPP pogojuje pristojnost skupščine za imenovanje in odpoklic članov upravnega odbora na obstoj soglasja sodišča, kot pozitivne procesne predpostavke, skupščina brez soglasja ne sme odločati. Sklep, ki ga sprejeme nepristojni organ gospodarske družbe pa je ničen po tretji alineji 390. člena ZGD-1, saj je nezdružljiv z bistvom delniške družbe. Nezdružljivost z bistvom delniške družbe je sicer široko odprt pojem, pod katerega je možno subsumirati različna dejanska stanja, eno od katerih je tudi sklep, ki ga je sprejel nepristojni organ.2

23. S tem je višje sodišče odgovorilo na vse pomembne pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP).

24. Zaradi navedenega je višje sodišče prvostopenjsko sodbo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava spremenilo tako, da je primarni tožbeni zahtevek zavrnilo, ugodilo pa prvemu podrednemu zahtevku (peta alineja 358. člena ZPP). Drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti pa ni zaznalo (drugi odstavek 350. člena ZPP).

25. Stranski intervenient stroškov pritožbenega postopka ni priglasil. Tožeča stranka je v odgovorih na pritožbo zahtevala povračilo stroškov pritožbenega postopka od stranskega intervenienta, za kar pa ni podlage v zakonu, saj intervenient ni zavezan k povračilu pravdnih stroškov nasprotne stranke (prim. prvi odstavek 154. člena ZPP).

1 Tako Sklep VSRS III Ips 11/2005 z dne 28. 3. 2006. Primerjaj tudi Sklep VSM I Cpg 178/2016 z dne 6. 5. 2016. 2 M. Kocbek in Š. Ivanjko v Veliki komentar Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 715.