Jedro

Tožnik ni upravičen podati nove prošnje za brezplačno pravno pomoč v isti zadevi, potem ko mu je bila za to zadevo že izdana odločba na podlagi 11. odstavka 30. člena ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Podpredsednica Okrožnega sodišča v Ljubljani višja sodnica A.A., je v postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi 2., 31., 31.a, 34. in 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/2004 in št. 23/2008, v nadaljevanju ZBPP) odločila, da se zavrže prošnja tožnika, dopolnjena dne 21. 7. 2014, za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje ter kot oprostitev plačila stroškov v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. III P 4242/2009, zaradi plačila 30.000.000,00 EUR s pp. Dne 23. 5. 2014 je naslovno sodišče prejelo prošnjo B.B. Dne 8. 7. 2014 je prošnjo v pristojno reševanje prejel organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani. Prosilec je nato dne 21. 7. 2014 prošnjo ponovil in jo obenem dopolnil. Navedel je, da je rok za vložitev pritožbe zoper sklep z dne 1. 7. 2014, ki ga je prejel dne 16. 7. 2014, do dne 31. 7. 2014. Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč je vpogledal v odločbo opr. št. Bpp 640/2010 z dne 22. 4. 2010, s katero je bilo prošnji B.B. za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugodeno in mu je bila dodeljena izredna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči I. in II. stopnje v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. III P 4242/2009, ter kot oprostitev plačila stroškov postopka, razen plačila sodnih taks. Za izvajanje brezplačne pravne pomoči je bil določen odvetnik C.C. Kot je razvidno iz odločb Bpp 640/2010 z dne 29. 3. 2012 in z dne 7. 6. 2012 je bila po razrešitvi odvetnika C.C. za izvajanje BPP določena odvetnica Č.Č., po njeni razrešitvi pa odvetnica D.D. Nadalje je pristojni organ za BPP vpogledal še v odločbo Bpp 640/2010 z dne 28. 8. 2012, s katero je bila odvetnica D.D. razrešena (I. točka izreka), pravica do izredne brezplačne pravne pomoči upravičenca na podlagi odločbe opr. št. Bpp 640/2010 z dne 22. 4. 2010 pa je prenehala in se šteje, da mu brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena (II. točka izreka). Odločba je postala pravnomočna z dnem 11. 10. 2012. V 4. točki 1. odstavka 129. člena ZUP je določeno, da organ s sklepom zahtevo zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako velja tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

Glede na navedeno je pristojni organ za BPP ugotovil, da gre za zahtevek, o katerem je bilo že odločeno, prosilcu pa je bila izdana odločba, s katero je bila v zadevi dodeljena odvetnica razrešena, pravica do BPP v zadevi pa je prenehala. Razlogi za izdajo takšne odločbe so bili ugotovitev, da odvetnica ni mogla več opravljati pravnega svetovanja in zastopanja zaradi razlogov na strani prosilca (10. odstavek 30. člena ZBPP), za postavitev drugega odvetnika pa ni bilo pravne podlage, saj je šlo za že drugo razrešitev odvetnika iz razloga na strani upravičenca in so s tem nastopile pravne posledice, ki jih predvideva 11. odstavek 30. člena ZBPP. Prosilec tudi v tem postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni niti zatrjeval drugačnega dejanskega stanja v smeri, da ne bi bili podani razlogi, kot so ugotovljeni s pravnomočno odločbo Bpp 640/2010 z dne 28. 8. 2012, prav tako se ni spremenila pravna podlaga zahtevka, saj gre v obeh primerih za postopek dodelitve brezplačne pravne pomoči po določbah ZBPP.

Na podlagi navedenih ugotovitev pristojni organ za BPP ugotavlja, da je prošnja prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči nedovoljena, zato je skladno s 1. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP v v zvezi s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP odločil, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Tožnik v tožbi pravi, da zoper odločbo in ravnanje Okrožnega sodišča v Ljubljani protestira in se z njo ne strinja. Prosi Upravno sodišče, da mu dodeli brezplačno pravno pomoč. S pomočjo pravne pomoči bo tožnik navedel vsa dejstva, ki utemeljujejo verjetnost uspeha v pritožbi in tako dokazal sodišču, da so navedbe okrožnega sodišča netočne, lažne. Tožnik je prejemnik socialne podpore, zato prosi sodišče za oprostitev vseh sodnih stroškov in tudi sodnih taks. Tožniku je bila z odločbo Bpp 640/2010 z dne 7. 6. 2012 dodeljena odvetnica D.D., ki pa nikakor ni bila pripravljena prevzeti primera. Njeno ravnanje v pogovoru s tožnikom jasno nakazuje, da je želela D.D. povzročiti prepir ter nerazumevanje med njo in pritožnikom, da bi lahko in tudi je zavrnila zastopanje pod pretvezo, da je za nesoglasja kriv pritožnik. Pritožnik je pogovor posnel in ga predložil Okrožnemu sodišču v Ljubljani kot dokaz, da so navedbe D.D. pri zavrnitvi laž ter podtikanja. Sodišče očitno namerno dodeljuje odvetnike, ki nočejo zastopati oziroma želijo povzročati nerazumevanje, da bi pritožnik tako ostal brez pravne zaščite. Tako ravnanje je podlo, nezakonito ter nedopustno. Zahteva, da se anomalije odpravijo, ker bo drugače v bodoče prihajalo do novih vedno večjih odškodninskih tožb. Tožba ni utemeljena.

Sodišče v tej zadevi ni počakalo na pravnomočno odločitev o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v tej zadevi. Tožnik ima namreč ustaljeno prakso, da eno za drugo vlaga prošnje za brezplačno pravno pomoč in pravna sredstva zoper vsako odločitev pristojnega organa za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča ne glede na njeno utemeljitev. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na katero se sklicuje tožnik, samo za kazenski postopek izrecno predvideva pravico do brezplačne pravne pomoči v 6(2)(c) členu; za ostale vrste zadev pa je po praksi Evropskega sodišča za človekove pravice to upravičenje zavarovano, če se izkaže za nujno potrebno zaradi zavarovanja poštenega postopka v zvezi z varstvom civilne pravice. Sodišče pogojev za to v predmetni zadevi in iz podatkov v spisu ne vidi, zato odločitev o tožbi v tem upravnem sporu pred izkazano pravnomočnostjo odločitve o prošnji za brezplačno pravno pomoč tudi ne pomeni posega v pravico tožnika iz 6. člena MKVČP. Tožnik v tožbi ne oporeka ugotovljenemu dejstvu, da je bila tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč z odločbo Bpp 640/2010 z dne 22. 4. 2010 za pravdni postopek v zadevi III P 4242/2009, da mu je bil določen Č.Č., ki je bil razrešen, namesto njega je bila postavljena odvetnica Č.Č., po njeni razrešitvi pa odvetnica D.D. Z odločbo Bpp 640/2010 z dne 28. 8. 2012, s katero je bila zadnja omenjena odvetnica razrešena, je pravica do brezplačne pravne pomoči prenehala. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je Upravno sodišče s sodbo v zadevi I U 1498/2012-8 z dne 27. 11. 2012 tožbo tožnika zoper odločbo Bpp 640/2010 z dne 28. 8. 2012 kot neutemeljeno zavrnilo in je ugotovilo, da je tožena stranka v odločbi Bpp 640/2010 z dne 28. 8. 2012 pravilno ugotovila, da je bil odvetnik C.C. razrešen iz razlogov na strani tožnika, odvetnica Č.Č. je bila razrešena iz razloga, ker ni bila na seznamu izvajalcev brezplačne pravne pomoči, in da je bila D.D. razrešena iz razlogov na strani tožnika. V omenjeni sodbi je Upravno sodišče obravnavalo tudi ugovore tožnika o posnetih telefonskih pogovorih in da naj bi odvetnica D.D. govorila neresnico. V zadevi ni sporno, da je tožnik za isto zadevo, to je za pravdni postopek v zadevi III P 4242/2009 podal novo prošnjo za brezplačno pravno pomoč, določilo 11. odstavka 30. člena ZBPP pa določa, da v primeru, če organ razreši tudi na novo postavljenega odvetnika zaradi razlogov, ki so na strani prosilca, potem se šteje, da brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena in se uporabljajo določbe zakona o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči. To pa po logični in sistematični metodi razlage pomeni, da tožnik ni bil upravičen podati nove prošnje za brezplačno pravno pomoč v isti zadevi, potem, ko mu je bila za to zadevo že izdana odločba na podlagi 11. odstavka 30. člena ZBPP. Na tej podlagi sodišče lahko sledi utemeljitvi upravnega akta in ne bo ponavljalo razlogov za odločitev (2. odstavek 71. člena ZUS-1).

Na tej podlagi je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno (1. odstavek 63. člena ZUS-1). Tožnik je že po samem Zakonu o sodnih taksah oproščen plačila sodnih taks, zato sodišče o prošnji za oprostitev plačila sodnih taks ni posebej odločalo v izreku sodbe.