Jedro

Predlagatelj je po ZFPPIPP oproščen založitve predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, če je dolžnik (šesti odstavek 233. člena ZFPPIPP). Glede na to tožnici, če bo kot (insolventni) dolžnik vložila predlog za začetek stečajnega postopka, predujma ne bo treba založiti, ne da bi jo pri tem doletele pravne posledice, ki sicer sledijo neplačilu predujma, to je zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka (peti odstavek 233. člena ZFPPIPP). Zato s sporno odločitvijo o odklonitvi BPP tožnici v obliki oprostitve plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka ni bilo nedopustno poseženo v njen pravni položaj.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev BPP v obliki oprostitve plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da se je po 5. 8. 2013, ko je tožnica vložila prošnjo za dodelitev BPP, spremenil Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) ter sta po novelirani določbi šestega odstavka 233. člena tega zakona oproščena založitve predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka dolžnik in delavec, ki vloži predlog za začetek stečajnega postopka iz razloga po četrtem odstavku 14. člena tega zakona. Po noveliranem sedmem odstavku 233. člena ZFPPIPP pa sodišče, ki vodi stečajni postopek, s sklepom o začetku stečajnega postopka odloči, da se iz proračuna sodišča opravijo plačila zneskov, ki sestavljajo predujem. Ker iz podatkov spisa ne izhaja, da bi bil postopek stečaja nad tožnico že začet, to pomeni, da se bodo za tožnico, ko bo kot dolžnica vložila predlog za začetek stečajnega postopka, uporabljale citirane določbe 233. člena ZFPPIPP ter bo založitve predujma oproščena po samem zakonu. Glede na to je organ za BPP prošnjo tožnice ob uporabi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnil. Tožnica v tožbi navaja, da je njen zakoniti zastopnik njen poslovodja in njen edini delavec ter da že dlje poskuša v njenem imenu doseči prenehanje družbe, vendar mu ne uspe. To iz razloga, ker tožnica nima poravnanih prispevkov ter drugih dolgov. Tožnica je insolventna, prav tako je brez denarnih prejemkov njen poslovodja, ki je tudi v slabem zdravstvenem stanju. Tožnica je vložila prošnjo za BPP, da bi ji bilo s tem omogočeno, da bi se začel nad njo stečajni postopek. Ker organ za BPP njeni prošnji ni ugodil, tožnica sodišču smiselno predlaga, naj izpodbijano odločbo organa za BPP odpravi.

Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je sodišču upravni spis v zadevi.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna odločitev o zavrnitvi prošnje tožnice za dodelitev BPP v obliki oprostitve plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka.

Organ za BPP je sporno odločitev oprl na določbe 24. člena ZBPP, po katerih se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna ter da je pomembna za prosilčev socialnoekonomski položaj. Ker je ugotovil, da ni izkazano, da bi bil zoper tožnico stečajni postopek začet ter da je po določbah 233. člena ZFPPIPP založitve predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka dolžnik oproščen, kar pomeni, da tožnici ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka predujma ne bo treba plačati, je zaključil, da bi dodelitev BPP v smislu določb 24. člena ZBPP ne bila razumna ter je njeno prošnjo zavrnil. Navedeni odločitvi organa za BPP in razlogom zanjo sodišče pritrjuje.

Po drugem odstavku 232. člena ZFPPIPP (kot velja od 7. 12. 2013, ko je bila uveljavljena novela ZFPPIPP-F) predlogu za začetek stečajnega postopka namreč ni treba priložiti dokaza o plačilu predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, če je predlagatelj po tem zakonu založitve predujma oproščen. Oproščen pa je po veljavnem ZFPPIPP založitve predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka (med drugim) dolžnik (šesti odstavek 233. člena ZFPPIPP). Glede na to tožnici, če bo kot (insolventni) dolžnik vložila predlog za začetek stečajnega postopka (kot tudi iz tožbenih navedb izhaja, da namerava storiti), predujma ne bo treba založiti, ne da bi jo pri tem doletele pravne posledice, ki sicer sledijo neplačilu predujma, to je zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka (peti odstavek 233. člena ZFPPIPP). Zato s sporno odločitvijo o odklonitvi tožnici BPP v obliki oprostitve plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka ni bilo nedopustno poseženo v njen pravni položaj (neodobritev zaprošene BPP ne bo mogla biti razlog, da bi tožnica na podlagi vloženega predloga za začetek stečajnega postopka ne uspela izposlovati začetka stečajnega postopka) ter sodišče tako ni imelo razloga, da bi izpodbijani odločbi ne pritrdilo.

Sodišče še dodaja, da v primeru, ko je predlagatelj oproščen založitve predujma, sodišče, ki vodi stečajni postopek, s sklepom o začetku stečajnega postopka odloči, da se iz proračuna sodišča opravijo plačila, za katera je sicer namenjen predujem (sedmi odstavek 233. člena ZFPPIPP). Če pa vrednost unovčene stečajne mase presega znesek plačil iz proračuna sodišča, sodišče, ki vodi stečajni postopek, odloči, da se ta plačila vrnejo v dobro proračuna sodišča po pravilih o plačilu stroškov stečajnega postopka in v skladu zakonom, ki ureja javne finance (osmi odstavek 233. člena ZFPPIPP). Tako pojasnilo tožnici pa sicer izhaja tudi že iz izpodbijane odločbe organa za BPP.

Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.