Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tudi po presoji pritožbenega sodišča vse navedeno pomeni, da pritožnik ne izpolnjuje pogojev za skrbnika iz 241. člena DZ, saj poleg tega, da ne razume namena skrbništva, ki je tudi zavarovanje premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznikov (tretji odstavek 239. člena DZ), obstaja navzkrižje njegovih interesov in interesov nasprotne udeleženke (3. alineja 241. člena DZ).
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nasprotno udeleženko A. A. v celoti postavilo pod skrbništvo (I. točka izreka), za skrbnika določilo Center za socialno delo X, (v nadaljevanju CSD), ki bo svojo funkcijo opravljal po pooblaščenih strokovnih sodelavcih (II. točka izreka) in je dolžan vestno skrbeti za osebnost, pravice in koristi A. A.; skrbno upravljati in razpolagati z njenimi sredstvi na računu pri Banki, d. d., in vsem njenim ostalim premoženjem; zastopati A. A. v vseh pravnih in upravnih zadevah ter pri vseh aktivnostih, povezanih s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki, vključno z urejanjem zadev, povezanih z institucionalnim varstvom in oskrbo; sprejemati priporočene poštne pošiljke, naslovljene na ime A. A., in jo seznanjati z njihovo vsebino ter si prizadevati za izvajanje zdravstvenih ukrepov za odpravo vzrokov (kar vključuje tudi odločitve v zvezi z zdravljenjem), zaradi katerih je bila A. A. postavljena pod skrbništvo (III. točka izreka). Odločilo je še, da sme skrbnik samo z dovoljenjem pristojnega CSD odtujiti ali obremeniti nepremičnine nasprotne udeleženke, odtujiti iz njenega premoženja premičnine večje vrednosti ali razpolagati s premoženjskimi pravicami večje vrednosti, se odpovedati dediščini ali volilu ali odkloniti darilo, vložiti tožbo otroka za ugotovitev ali izpodbivanje očetovstva in izvesti druge ukrepe, če tako določa zakon (IV. točka izreka) ter da se nasprotni udeleženki odvzame pravica voliti in biti voljen (V. točka izreka).
2.Zoper II. točko izreka navedenega sklepa se je iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v povezavi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) pritožil udeleženec B. A., mož nasprotne udeleženke. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da njega postavi za skrbnika, podredno pa C. A.
3.Ogorčen je zaradi nepotrebnega in nesmiselnega postopka, saj koristi nasprotne udeleženke niso bile v ničemer ogrožene. Zaradi njenega zdravstvenega stanja biva v domu, udeleženec kot mož ves čas skrbi zanjo na najboljši možen način. Postopek je ponižujoč do nasprotne udeleženke in do njega, ker se mu ne priznava, da je za svojo ženo sposoben in pripravljen skrbeti. Predlagatelj je vnuk pritožnika in nasprotne udeleženke, ki do 32. leta v življenje starih staršev ni bil kaj posebno vpleten, zdaj pa je sprožil postopek, s katerim je po nepotrebnem porušil medsebojne odnose ter stara starša razvrednotil.
4.Udeleženec je kot mož in kot tisti, ki dejansko v največji meri in vsakodnevno skrbi za koristi in zadeve nasprotne udeleženke, najbolj primeren za formalnega skrbnika. Dosedanje dogajanje jasno kaže, da je tega tudi sposoben. Če morda povsem ne razume pomenskih razlik med posameznimi oblikami pomoči in skrbništva, to v ničemer ne vpliva na to, kako bo naloge skrbnika dejansko opravljal. Ne ve, od kod navedbe o domnevnih težavah v razmerju med zakoncema, ve pa, da ne držijo. Predlagatelj postopka za skrbnika gotovo ni primeren, s postopkom zasleduje le svoje cilje in nima uvida v koristi babice. Pri C. A. pa ni več ovir, da bi bila določena za skrbnico, saj se z računa babice sedaj več ne plačuje njeno dodatno zdravstveno zavarovanje. Očitek o njeni nekritičnosti do ravnanja udeleženca je vsebinsko zgrešen. Če bi bile koristi ali dobrobit katerega od starih staršev ogrožene, bi C. A. gotovo zmogla pokazati kritičnost in ukrepati, dokler pa temu ni tako, pa ji je jasno, da mora spoštovati osebnost, dostojanstvo in samostojnost starih staršev.
5.Udeleženec dvomi in izraža skrb glede tega, kako naj bi za koristi nasprotne udeleženke poskrbel CSD. Vpletanje institucije v družino ni potrebno. Udeleženec bo še naprej skrbel za svojo ženo v najboljši možni meri. Premoženja je dovolj, da bo za oba poskrbljeno.
6.Pritožba je bila vročena v odgovor predlagatelju, nasprotni udeleženki in CSD. Predlagatelj in CSD v odgovoru na pritožbo pritrjujeta odločitvi sodišča prve stopnje in predlagata zavrnitev pritožbe.
7.Pritožba ni utemeljena.
8.Za skrbnika sodišče imenuje osebo, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, potrebne za opravljanje obveznosti skrbnika, in ki privoli, da bo skrbnik (prvi odstavek 240. člena Družinskega zakonika, DZ). Pogoje za skrbnika določa 241. člen DZ. Med drugim skrbnik ne more biti oseba, katere koristi so v navzkrižju s koristmi varovanca, ali oseba, od katere glede na njene osebne lastnosti ali razmerja z varovancem ni mogoče pričakovati, da bo pravilno opravljala skrbniške obveznosti.
9.V predmetnem postopku so za skrbnika nasprotne udeleženke želeli biti imenovani 85 letni mož nasprotne udeleženke B. A. (pritožnik) in oba vnuka, D. D. (predlagatelj) in C. A. Po skrbno izvedenem dokaznem postopku in oceni vseh dokazov je sodišče prve stopnje, upoštevajoč, da so temeljno vodilo pri izbiri osebe skrbnika izključno potrebe in koristi nasprotne udeleženke, zaključilo, da je v konkretnem primeru najbolj primerno, da je skrbnik tretja, nevtralna oseba, ki ni vpletena v družinske spore in je za skrbnika določilo CSD X. Pritožbeno sodišče se s to odločitvijo in razlogi zanjo strinja.
10.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da predmetni postopek sploh ni bil potreben, ker dobrobit in koristi nasprotne udeleženke niso bile ogrožene, saj je sam skrbel za njene zadeve, tudi kot pooblaščenec. Sodišče prve stopnje je na podlagi njegove izpovedbe zanesljivo ugotovilo, da instituta skrbništva ne razume, saj je prepričan, da mu je skrbništvo podelila že "socialna v domu", ko je podpisal pogodbo. Tudi lastništvo računa nasprotne udeleženke, ki se še vedno glasi na nasprotno udeleženko, naj bi "prenesel" nase, kar dokazuje, da tudi pojma pooblaščenca na računu ne razume in sredstva na računu šteje za svoja lastna. Pritožba zaman skuša prikazati, da vse navedeno ne vpliva na to, kako bo naloge skrbnika dejansko opravljal. V postopku je bilo poleg navedenega ugotovljeno tudi, da je julija 2022, ko je bil pri nasprotni udeleženki že ugotovljen zmeren kognitivni upad, ki ga je opazil celo sam, s slednjo sklenil darilno pogodbo, s katero je pridobil njen solastniški delež nepremičnine ID znak parcela 000. Pojasnil je, da je to storil, ker je videl, da se njeno stanje slabša, da ne more več upravljati s tem premoženjem. Ker ni zaupal nikomur, je to storil zaradi sigurnosti, če bi preminila. Ugotovitev sodišča, da je s tem zasledoval lastne premoženjske in osebne koristi, ima zanesljivo podlago v nadaljnjem pojasnilu pritožnika, da je sedaj polni lastnik in da bo lahko sam odločil, komu bo to dal, kdor bo zanj, bo pač dobil. Nasprotna udeleženka je tako ostala brez nepremičnega premoženja, z njenega računa pa se plačujejo tudi stroški elektrike in vode, čeprav hiša ni več njena in v njej ne biva, z računa se plačuje tudi zdravstveno zavarovanje vnukinje. Tudi po presoji pritožbenega sodišča vse navedeno pomeni, da pritožnik ne izpolnjuje pogojev za skrbnika iz 241. člena DZ, saj poleg tega, da ne razume namena skrbništva, ki je tudi zavarovanje premoženjskih in drugih pravic ter koristi posameznikov (tretji odstavek 239. člena DZ), obstaja navzkrižje njegovih interesov in interesov nasprotne udeleženke (3. alineja 241. člena DZ).
11.Neutemeljeno je tudi (podredno) pritožbeno zavzemanje, da se za skrbnico imenuje vnukinjo C. A. Čeprav se po (dokazno nepodprtih) pritožbenih trditvah njeno dodatno zdravstveno zavarovanje sedaj več ne plačuje z računa nasprotne udeleženke, je odločilno, da je vnukinja to dopuščala tudi po tem, ko je imela lastne prihodke in ko nasprotna udeleženka ni bila več sposobna samostojnega nadzora nad svojim premoženjem, realne presoje in odločanja. Sodišče prve stopnje je ob tem, da se vnukinja ne zaveda zdravstvenega stanja nasprotne udeleženke in njenega kognitivnega upada, utemeljeno podvomilo, da bi opravljala naloge skrbništva izključno v korist nasprotne udeleženke. Nenazadnje pa je utemeljen tudi pomislek sodišča sodišča prve stopnje, da C. A. ni kritična do prej opisanih ravnanj pritožnika.
12.Sodišče prve stopnje je ob pravilni uporabi določil materialnega prava dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, prav tako ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep v izpodbijani II. točki izreka (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
-------------------------------
1Ki po mnenju izvedenke zaradi kognitivnega upada ni sposobna razumeti pomena svojih dejanj, tudi namena predmetnega postopka ne razume. Pomoč potrebuje na vseh področjih, pri vseh finančnih poslih, razpolaganju z denarjem, upravljanju s premoženjem, sklepanju pravnih poslov, izvajanju zdravstvenih ukrepov. Pritožnik izrecno priznava, da je postavitev nasprotne udeleženke pod skrbništvo glede na mnenje utemeljeno, tega na sprejema le "na osebnem nivoju".
2Glede predlagatelja je bilo ugotovljeno, da zaradi odprtih sporov s pritožnikom (tudi glede razveljavitve darilne pogodbe in oskrbe v domu), ki bi lahko vplivali tudi na položaj nasprotne udeleženke, v tem trenutku ni primerna oseba za opravljanje nalog skrbnika.
3Na tem mestu je treba omeniti še pritožbeno neizpodbijano ugotovitev sodišča prve stopnje, da je nasprotna udeleženka v letu 1993 lastnoročno zapisala (priloga A9), da v kolikor je B. A. (pritožnik) ne bo zadavil ali umoril, pripada ves njen delež (sedaj pokojni hčeri) E. A., poročeni D. in da B. A. ne sme dobiti niti tolarja od deleža, ki mu pripada na njenem premoženju. Iz zapisov v dnevniku nasprotne udeleženke (priloga A7) izhaja, da jo je pritožnik tudi v kasnejšem obdobju večkrat udaril, kar pritožnik v pritožbi pavšalno in neprepričljivo zanika.