Jedro

Ker sodišče prve stopnje ni prepričljivo zavrnilo vseh zatrjevanih navedb v zvezi z možnostjo nastanka težko popravljive škode (ki se nanašajo na poseg v pravico do zasebnega in družinskega življenja), izpodbijani sklep ne vsebuje vseh razlogov o odločilnih dejstvih in je zato podana absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, III U 67/2012-2 z dne 23. 3. 2012 se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo zahtevo za izdajo začasne odredbe. Zahtevo za izdajo začasne odredbe je tožnik vložil skupaj s tožbo, s katero zahteva odpravo odločbe Ministrstva za notranje zadeve, Policijske uprave Nova Gorica, Policijske postaje za izravnalne ukrepe Nova Gorica z dne 3. 2. 2012, s katero je organ prve stopnje tožniku določil tridesetdnevni rok za prostovoljno vrnitev v tam navedeno državo, pri čemer rok začne teči z dnem dokončnosti odločbe, tožnik pa mora do odhoda iz Republike Slovenije bivati na naslovu C., pošta B. Tožena stranka je z odločbo z dne 22. 2. 2012, tožnikovo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo kot neutemeljeno zavrnila.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da tožnik zgolj s sklicevanjem na pravico do zasebnega in družinskega življenja, brez navajanja dejstev in okoliščin, iz katerih bi lahko izhajalo, da mu v državi, v katero se mora na podlagi izpodbijane odločbe vrniti, ne bi bilo omogočeno zasebno in družinsko življenje, ni izkazal, da bi mu z izvršitvijo izpodbijane odločbe nastala težko popravljiva škoda, s tem pa tudi ni izkazal, da bi bili izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1 za izdajo predlagane začasne odredbe.

3. Zoper citirani sklep je tožnik vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Zatrjuje, da je v zahtevi za izdajo začasne odredbe navedel vse okoliščine in dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek škode, predlagal pa je tudi dokaze, s katerimi dokazuje, da takšna škoda zanj predstavlja težko popravljivo škodo. Žena in mladoletni sin z njim na Kosovo ne moreta, saj imata v Republiki Sloveniji urejeno življenje (državljanstvo RS, lastništvo nepremičnine v RS), na Kosovu pa nimata ničesar. Zaradi oddaljenosti Kosova od Slovenije stikov z družino ni mogoče redno vzdrževati. Z izvršitvijo izpodbijanega akta njegovo družinsko življenje ne bi bilo samo oteženo, ampak v celoti onemogočeno, kar zanj predstavlja težko popravljivo škodo, ki se kaže v obliki razdružitve njegove družine. Če ne bi bil združen s svojo družino, bi to pustilo psihične posledice pri vseh družinskih članih. Predlagal je svoje zaslišanje in zaslišanje žene, česar pa sodišče prve stopnje ni izvedlo, niti ni obrazložilo, zakaj tega ni storilo. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, podrejeno pa, da izpodbijani sklep spremeni in predlogu tožeče stranke za izdajo začasne odredbe ugodi. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožnik je predlagal odložitev izvršitve odločbe z dne 3. 2. 2012, torej izdajo začasne odredbe na podlagi določbe drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Ta določa, da sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

6. Začasna odredba predstavlja nujen ukrep, s katerim sodišče ob izpolnjevanju zakonskih pogojev (začasno) odloži sicer na podlagi zakona dovoljeno izvršitev določenega upravnega akta. Odločanje o začasni odredbi zahteva restriktiven pristop. Stranka, ki zahteva njeno izdajo, mora v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino škode ter to izkazati. Kot verjetno mora izkazati tudi, da takšna škoda zanjo predstavlja težko popravljivo škodo.

7. Tožnik utemeljuje zahtevo za izdajo začasne odredbe s sklicevanjem na več okoliščin, ki bi v primeru izvršitve izpodbijane odločbe lahko predstavljale poseg v pravico do zasebnega in družinskega življenja. Po presoji Vrhovnega sodišča pa sodišče prve stopnje z argumentacijo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da »tožnik zgolj z navajanjem dejstev in okoliščin, iz katerih bi lahko izhajalo, da mu v državi, kamor se mora vrniti, ne bi bilo omogočeno zasebno in družinsko življenje, še ni izkazal, da bi mu z izvršitvijo izpodbijane odločbe nastala težko popravljiva škoda«, ni prepričljivo zavrnilo vseh ostalih zatrjevanih navedb v zvezi z možnostjo nastanka težko popravljive škode (dejstvo, da imata mld. sin in žena v Sloveniji urejeno življenje, velika oddaljenost, razmere na Kosovu). Te okoliščine je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sicer navedlo, in jih zavrnilo zaradi »neizkazanosti konkretnih okoliščin«, bi pa jih po mnenju Vrhovnega sodišča moralo smiselno povezati z verjetnim zaključkom v primeru prisilne realizacije izpodbijane odločbe, in sicer, da tožniku družina (vsaj pred pravnomočnostjo izpodbijane odločbe) ne bi sledila na Kosovo v negotove razmere. Od tožnika pa ni mogoče pričakovati, da bo »izkazal«, da na Kosovu nima premoženja ali možnosti nastanitve (zase in za družino), saj negativnih (neobstoječih) dejstev ni možno dokazovati. V primeru prisilne izvršitve izpodbijane odločbe tako obstaja verjetnost »razdružitve« tožnikove družine, ki sama po sebi predstavlja poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, pri čemer je možne posledice take razdružitve težko argumentirano »dokazovati« pred njihovim nastankom.

8. Ker sodišče prve stopnje ni odgovorilo na relevantne tožnikove navedbe v zahtevi za izdajo začasne odredbe, izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Vrhovno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep na podlagi 77. člena ZUS-1 v zvezi s 14. točko 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbah tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.