Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba I U 1521/2023-31

ECLI:SI:UPRS:2023:I.U.1521.2023.31 Upravni oddelek

azbest izpostavljenost azbestu odškodnina za poklicno bolezen postopek sporazumevanja zavezanec za izplačilo odškodnine
Upravno sodišče
6. december 2023
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

V skladu z osmim odstavkom 10. člena ZOPDA je sporazum o odškodnini izvršilni naslov. Tožena stranka je nepravilno in nezakonito z izpodbijano točko 3 izreka izpodbijane odločbe z upravnim aktom, izdanim v upravnem postopku, odločila o odškodninski obveznosti tožnika kot delodajalca upravičenca in določila višino odškodnine, za kar ZOPDA ne daje zakonske podlage. Iz zakonskih določb namreč jasno izhaja, da je tožnik kot zavezanec dolžan plačati in upravičenec upravičen terjati odškodnino po ZOPDA šele na podlagi sklenjenega sporazuma in ne na podlagi upravne odločbe, kot je to izpodbijana odločba.

Izrek

I.Tožbi se ugodi, točka 3 izreka odločbe Vlade Republike Slovenije, Komisije za odpravljanje posledic dela za azbestom 01210-43/2019 z dne 3. 10. 2019 se odpravi.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Tožena stranka je v zadevi priznanja odškodnine zaradi izpostavljenosti azbestu z izpodbijano odločbo na podlagi 5. člena in 12. člena Zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom (v nadaljevanju ZOPDA) odločila, da je A. A. (v nadaljevanju tudi upravičenec) upravičen do izplačila odškodnine zaradi poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu - mezoteliom, v znesku 49.129,59 EUR (točka 1 izreka). Republika Slovenija na podlagi doseženega sporazuma izplača A. A. odškodnino v znesku 29.477,75 EUR (točka 2 izreka). Delodajalec, B., d.d., Ljubljana (tožnik), izplača na podlagi doseženega sporazuma A. A. odškodnino v znesku 19.651,84 EUR (točka 3 izreka). A. A. se povrnejo stroški za delo pooblaščenega zdravnika v znesku 105,00 EUR, ki se mu izplača v 30 dneh po vročitvi tega sklepa v breme državnega proračuna iz računa, ki ga navaja (točka 4 izreka). V postopku drugi posebni stroški niso nastali (točka 5 izreka).

2.Iz obrazložitve izhaja, da je A. A. vlogi za priznanje odškodnine zaradi izpostavljenosti azbestu priložil Mnenje o verifikaciji poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu z dne 7. 7. 2019 (v nadaljevanju Mnenje/2019) in račun za opravljeno ekspertizo. Iz vloge in Mnenja/2019 izhaja, da je Interdisciplinarna komisija strokovnjakov (v nadaljevanju ISS) verificirala dve poklicni bolezni - mezoteliom in plevralni izliv ter zmanjšanje življenjskih funkcij težje stopnje upravičenca, ki je bil izpostavljen azbestu pri delodajalcu B., d.d., Ljubljana (v nadaljevanju tudi delodajalec) na delovnem mestu: pripravništvo v laboratoriju za organske sinteze. Tožnik je po prejemu obvestila delodajalcu z dne 23. 7. 2019, s katerim ga je tožena stranka obvestila o vlogi upravičenca in ga pozvala k vložitvi pisne izjave o celotni vlogi, prejela tožnikovo sporočilo z dne 31. 7. 2019, da delodajalec priglaša udeležbo v postopku, vendar zahteva še dodatno dokumentacijo. Po prejemu obvestila z dne 7. 8. 2019, da tožena stranka z dodatno dokumentacijo ne razpolaga, je tožnik z vlogo z dne 14. 8. 2019 obvestil toženo stranko, da še ni prejel dokumentacije, s katero razpolaga ISS in da delodajalec ne more biti odgovoren za nastalo poklicno bolezen. Tožena stranka je na na podlagi vloge in mnenja ugotovila, da upravičenec izpolnjuje predpisane zakonske pogoje iz 5. člena ZOPDA, ki določa poklicne bolezni in odgovornost delodajalca, v konkretnem primeru tožnika, in da je skladno z določili 10. člena ZOPDA upravičenec v roku dveh mesecev po podpisu sporazuma upravičen do izplačila odškodnine v zneskih, določenih v izreku izpodbijanega sklepa in skladno z določili 6. člena Pravilnika o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in merilih za določitev višine odškodnine (v nadaljevanju Pravilnik), ob upoštevanju, da gre za najtežjo obliko verificirane poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu - mezoteliom.

3.Tožnik, v tožbi navaja razloge iz katerih izhaja njegov pravni interes interes za vložitev tožbe zoper izpodbijano odločbo, ki posega v njegov ugled in njegovo dobro ime ter njegov poslovni ugled, zato bi sprejem odločitve o zavrženju tožbe na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) pomenila kršitev njegove pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS. Tožnik izrecno nasprotuje stališčem sodišča glede (ne)obstoja pravnega interesa delodajalcev in posledičnega zavrženja tožb zoper odločbe Komisije o upravičenosti do izplačila odškodnine zaradi poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu na podlagi ZOPDA. Prav tako nasprotuje stališčem sodišča, s katerimi so bile tožbe delodajalcev prav tako zavržene, vendar na podlagi 4. in 5. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Meni, da sodna praksa sodišč ni enotna in ker mu ni znano, da bi Vrhovno sodišče RS v zvezi s pravnim vprašanjem (ne)obstoja pravnega interesa delodajalcev za vložitev tožb zoper odločbe tožene stranke o upravičenosti do izplačila odškodnine zaradi poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu doslej sploh že odločalo, tožnik predlaga, naj naslovno sodišče v skladu s četrtim odstavkom 204. člena Zakona o pravdnem postopkom (v nadaljevanju ZPP) prekine predmetni upravni spor in Vrhovnemu sodišču RS predlaga izdajo svetovalnega mnenja glede (ne)obstoja pravnega interesa delodajalcev za vložitev tožbe zoper odločbe Komisije o upravičenosti do izplačila odškodnine zaradi poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu na podlagi ZOPDA, v konkretnem primeru zoper izpodbijano odločbo. Toženi stranki očita tudi absolutno bistveno kršitev določb postopka, zlasti temeljnega načela zaslišanja stranke iz 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), kar pojasni na straneh 8 do 10 obrazložitve izpodbijane odločne in načela materialne resnice iz 8. člena ZUP, kar pojasni na straneh 10 do 11 obrazložitve. Z zvezi z očitkom bistvenih kršitev določb postopka navaja, da je toženka tožniku v postopku priznala položaj stranskega udeleženca in bi mu morala zagotoviti pravico do izjave, česar ni storila. Izpodbijana odločba je izdana v nasprotju s 5. členom ZOPDA, ki določa pogoje, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni za izplačilo odškodnine. Med drugim 4. alineja prvega odstavka 5. člena ZOPDA določa, da mora biti za izplačilo odškodnine predhodno dosežen sporazum o izplačilu odškodnine med strankami, za kar se sklicuje na pogoje, navedene v 5. členu ZOPDA. Toženka o izpolnjevanju pogojev odloči z upravno odločbo v upravnem postopku v skladu z ZUP in ZOPDA. Toženka pred izdajo izpodbijane odločbe tožniku in tudi upravičencu ni predlagala sklenitev sporazuma. Že iz tega razloga je izpodbijana odločba nezakonita, kar pojasni na strani 6 do 8 tožbe. Ugovarja pa tudi, da je bilo nepravilno uporabljeno materialno pravo in sicer ZOPDA ter posledično nepravilno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Iz izvedenega dokaznega postopka v konkretnem primeru ni mogoče s potrebno stopnjo prepričanja zaključiti, da je pri upravičencu diagnosticirana bolezen v vzročni zvezi z njegovim delom pri tožniku, kar naj bi se odražalo v izreku izpodbijane odločbe. Tožniku kot stranskemu udeležencu ni bila zagotovljeno sodelovanje v dokaznem postopku. Ugovarja tudi, da predpostavka za njegovo odškodninsko odgovornost za nastalo posledico pri upravičencu (poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu) v predmetnem postopku tudi sicer niso bile ugotovljene, zato bi bilo potrebno obravnavano vlogo upravičenca zavrniti. Tožnik v predmetnem upravnem postopku ni imel možnosti, da se izjavi glede dokumentacije, ki je bila podlaga za mnenje ISS o verifikaciji poklicne bolezni upravičenca, na podlagi katerega je toženka sprejela izpodbijano odločbo. Toženka pa se v obrazložitvi izpodbijane odločbe tudi ni opredelila do relevantnih tožnikovih ugovorov, kar pojasni na straneh 9 in 10 tožbe. Poudarja tudi svojo pravico do sodnega varstva in na straneh 12 do 14 utemeljuje razloge, da izpodbijana odločba posega v njegove pravice, obveznosti oz. pravne koristi, zavrženje tožbe pa bi pomenilo kršitev 23. člena Ustave RS

4.V tožbenem zahtevku tožnik primarno predlaga, naj sodišče po izvedenem dokaznem postopku z vpogledom predlaganih listinskih dokazov in z zaslišanjem priče C. C., ki je pri tožniku zaposlen kot direktor za področje "Zdravje, varnost okolje", izpodbijano odločbo spremeni tako, da zavrne zahtevo upravičenca za priznanje odškodnine po določilih ZOPDA v delu, ki se nanaša na tožnika (glede odškodnine, ki bi jo moral plačati tožnik kot delodajalec upravičenca). Podrejeno pa predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi (v delu ki se nanaša na tožnika) in zadevo (v tem obsegu) vrne toženi stranki v ponoven postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude paricijskega roka.

5.Tožena stranka je na zahtevo sodišča predložila predmetne upravne spise, posebnega odgovora na tožbo pa ni vložila.

6.Upravičenec A. A. je v odgovoru na tožbo navedel, da je bil izpostavljen delcem azbesta prav pri delu v laboratoriju tovarne B., kjer je bil zaposlen, v katerem so v tistem času uporabljali azbest kot filtrski material v gorilnih mrežicah, ki so se z uporabo krhale in razpadale; z azbestom so bile izolirane tudi grelne kalote za večje laboratorijske posode, iz azbesta pa so bile narejene tudi požarne zastirke in še marsikaj, ker se v tistem času azbestni izdelki niso šteli za nevarne, medtem ko je zdaj jasno, da teoretično za kontaminacijo zadostuje že eno samo azbestno vlakno, da sproži eno najtežjih oblik azbestne bolezni, mezoteliom, za katerim boluje tudi sam upravičenec, čeprav nikjer drugje ni bil izpostavljen azbestu, ne v delovnem in tudi ne v domačem okolju. Glede tožbenih navedb o odškodnini, ki bi jo moral izplačati tožnik kot farmacevtska tovarna pa meni, da bi bil tožnik težko prizadet zaradi dogodkov izpred 40 let, ki so se dogajali v malem laboratoriju, z razumevajočim pristopom in pripravljenostjo na sporazumevanje pa bi le utrjeval svoje dobro ime. Tudi odškodnina v znesku 19.651,84 EUR ni tako visoka, da bi za farmacevtsko podjetje predstavljala preveliko breme, upravičencu pa bi, glede na njegovo slabo zdravstveno stanje, olajšala zadnje dni življenja.

7.Tožnik je v prvi pripravljalni vlogi sodišče obvestil, da je po njegovem vedenju upravičenec A. A. umrl, sicer pa vztraja pri tožbenih navedbah in predlogih, kar še dodatno utemeljuje z navedbami v nadaljnji pripravljalni vlogi

8.Sodišče je pripravljalno vlogo tožnika poslalo na naslov upravičenca ter v odgovor prejelo vlogo D. D. z dne 23. 1. 2020, s katero sodišče obvešča, da vztraja pri upravičenem zahtevku za odškodnino, ki je sporna za tožnika kot delodajalca njenega pokojnega moža A. A., ki je umrl dne 11. 12. 2019.

9.Vrhovno sodišče RS je s sklepom I Up 200/2022 z dne 5. 10. 2023 (v nadaljevanju sklep VS) tožnikovi pritožbi ugodilo in razveljavilo sklep Upravnega sodišča RS I U 1738/2019-23 z dne 25. 8. 2022, s katerim je prvostopenjski sodišče zaradi neizkazanega pravnega interesa tožnika tožbo zavrglo in je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek, odločitev o stroških pa je pridržalo za končno odločbo.

10.Tožba je utemeljena.

11.Sodišče je v skladu z napotki iz sklepa VS opravilo predhodni preizkus tožbe. Po prvem odstavku 36. člena ZUS-1 je sodišče v predhodnem preizkusu tožbe dolžno ugotoviti, ali so izpolnjene procesne predpostavk za njeno vsebinsko obravnavanje, med drugim tudi, ali je akt, ki se izpodbija v upravnem sporu, lahko predmet upravnega spora, oziroma ali je položaj stranke, ki toži, takšen, da dopušča odločanje o njeni tožbi. Sodišče je presojalo ali je tožba pravočasna, dovoljena in ali jo je vložila upravičena oseba, ki izkazuje pravni interes za tožbo v upravnem sporu in ugotovilo, da je predmetna tožba pravočasna in dovoljena. Po presoji sodišča je tožnik tudi upravičena oseba za vložitev tožbe, saj je bil stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta (prvi odstavek 17. člena ZUS-1). Sodišča tudi sodi, da tožnik izkazuje pravni interes za predmetno tožbo. Izpodbijana odločba je namreč upravni akt, ki je že po svoji naravi namenjena odločanju o pravicah ali obveznostih strank. Iz izreka izpodbijane odločbe izhaja, da je upravičenec upravičen do izplačila odškodnine zaradi poklicne bolezni in da mora tožnik kot delodajalec na podlagi sporazuma izplačati upravičencu odškodnino v določenem znesku. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je toženka upravičencu priznala odškodnino, ker je bil zaposlen pri tožniku kot delodajalcu, kjer je zaradi izpostavljenosti azbestu na njegovem delovnem mestu nastopila njegova poklicna bolezen, verificirana s strani ISS. Da mora na podlagi sporazuma izplačati določen delež te odškodnine tožnik kot delodajalec, pri katerem je nastopila navedena poklicna bolezen, izhaja tudi iz tretjega odstavka 10. člena ZOPDA. Glede na navedeno, je bilo z izpodbijanim aktom odločeno o pravici upravičenca do izplačila odškodnine, o njeni višini in o obveznosti tožnika kot delodajalca upravičenca. Iz navedenega izhaja, da je bil z izpodbijano odločbo spremenjen pravni položaj tožnika, saj je bil z njo določen kot tisti delodajalec, ki je na podlagi ZOPDA soodgovoren za nastalo škodo in pozvan k sklenitvi sporazuma na podlagi tako ugotovljene odgovornosti.<sup>1</sup> Zato je utemeljena navedba tožnika v tožbi, da izpodbijana odločitev toženke pomeni poseg v tožnikov pravni položaj in je s tem izkazan tožnikov pravni interes za tožbo. Sodišče ob predhodnem preizkusu tožbe ugotavlja, da ni izkazanih razlogov iz 36. člena ZUS-1 za zavrženje tožbe in je zadevo vsebinsko presojalo.

12.V konkretnem primeru je predmet vsebinske presoje sodišča presoja pravilnost in zakonitost točke 3 izreka izpodbijane odločbe, ki se nanaša na tožnika in s katero je toženka tožniku naložila, da mora upravičencu A. A. izplačati na podlagi doseženega sporazuma odškodnino v znesku 19.651,84 EUR. V okviru navedene vsebinske presoje se je sodišče moralo najprej opredeliti do vprašanja, ali je toženka na podlagi ZOPDA sploh pristojna za izdajo upravne odločbe v delu, ki se nanaša na tožnika kot delodajalca in s tem povezano sklepanje sporazuma o odškodnini.<sup>2</sup>

13.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe v delu, ki se nanaša na točko 3 izreka izhaja, da se tožniku kot delodajalcu upravičenca nalaga izplačilo odškodnine upravičencu v znesku 19.651,84 EUR, ki jo je dolžan izplačati na podlagi doseženega sporazuma. Gre odškodnino po ZOPDA zaradi poklicne bolezni upravičenca, ki naj bi bila posledica izpostavljenosti azbestu pri delu upravičenca pri tožniku kot delodajalcu.

14.Na podlagi prvega odstavka 8. člena ZOPDA za postopke sporazumevanja o izplačilu odškodnine in priznavanje pravice do invalidske pokojnine pod ugodnejšimi pogoji po tem zakonu Vlaga Republike Slovenije imenuje medresorsko komisijo. Medresorska komisija na podlagi četrtega odstavka 5. člena ZOPDA odloča zgolj o izpolnjevanju pogojev za izplačilo odškodnine v roku treh mesecev po prejemu popolne vloge iz prve alineje prvega odstavka 5. člena ZOPDA in na podlagi mnenja o verifikaciji bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu iz druge alineje prvega odstavka 5. člena ZOPDA. Prvi odstavek 5. člena ZOPDA določa pogoje, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni za izplačilo odškodnine. Četrta alineja prvega odstavka 5. člena ZOPDA pa kot eden od pogojev določa tudi, da je bil med strankami dosežen sporazum o izplačilu odškodnine. Postopek sporazumevanja o odškodnini določa 10. člen ZOPDA. Na podlagi prvega odstavka 10. člena ZOPDA po končanem postopku pred medresorsko komisijo, medresorska komisija pisno predlaga delodajalcu in upravičencu oziroma njegovim dedičem sklenitev sporazuma o odškodnini. Na podlagi tretjega odstavka tega člena je sporazum dosežen, ko ga podpišeta delodajalec in upravičenec. Delodajalec krije odškodnino v višini 40 % na način iz 6. člena tega zakona določenega zneska. Pristojnost medresorske komisije na podlagi prvega odstavka 10. člena ZOPDA pa je zgolj, da pisno predlaga delodajalcu in upravičencu oziroma njegovim dedičem sklenitev sporazuma o odškodnini. Iz predhodno navedene zakonske podlage za izplačilo odškodnine za katero je zavezan delodajalec izhaja, da je podlaga za izplačilo odškodnine po ZOPDA sporazum med upravičencem (oškodovancem) in delodajalcem kot zavezancem za plačilo dela odškodnine. Do sporazuma pa pride, ko je doseženo soglasje volj obeh strank sporazuma in ne gre za oblastveno upravno odločbo upravnega organa. Po osmem odstavku 10. člena ZOPDA je (šele) sporazum o odškodnini izvršilni naslov, kar pomeni tudi, da se izpodbijana 3. točka izreka izpodbijane odločbe sploh ne more izvršiti, kar nenazadnje izhaja tudi iz besedila obrazložitve izpodbijane odločbe, po kateri se izplačilo odškodnine izvede na podlagi doseženega sporazuma, torej ne neposredno na podlagi izpodbijane odločbe same po sebi. Navedeno torej pomeni, da je zavezanec zavezan plačati in upravičenec upravičen terjati odškodnino po določbah ZOPDA šele na podlagi sklenjenega sporazuma in ne na podlagi same odločbe, kot je izpodbijana. V skladu z osmim odstavkom 10. člena ZOPDA je namreč sporazum o odškodnini izvršilni naslov. Glede na navedeno, je tožena stranka nepravilno in nezakonito z izpodbijano točko 3 izreka izpodbijane odločbe z upravnim aktom, izdanim v upravnem postopku, odločila o odškodninski obveznosti tožnika kot delodajalca upravičenca in določila višino odškodnine, za kar ZOPDA ne daje zakonske podlage. Iz navedenih zakonskih določb namreč jasno izhaja, da je tožnik kot zavezanec dolžan plačati in upravičenec upravičen terjati odškodnino po ZOPDA šele na podlagi sklenjenega sporazuma in ne na podlagi upravne odločbe, kot je to izpodbijana odločba.<sup>3</sup> Po povedanem toženka na podlagi ZOPDA ni pristojna za izdajo upravne odločbe v delu, ki se nanaša na tožnika kot delodajalca in s tem povezano sklepanje sporazuma, kar pa še ne pomeni, da v tem delu tožnik ne izkazuje pravnega interesa za tožbo. Po presoji sodišča je bilo v obravnavani zadevi materialno pravo napačno uporabljeno (prvi odstavek 5. člena in prvi, tretji ter osmi odstavek 10. člen ZOPDA) in je zato izpodbijana točka 3 izreka izpodbijane odločbe nezakonita. Tožnik pa ima po presoji sodišča pravni interes za tožbo v upravnem sporu tudi v primeru, če pravna ureditev ne predvideva izdaje upravnega akta z izpodbijano vsebino. Če je bil tak upravni akt kljub zakonski ureditvi izdan, je nezakonit in je lahko predmet vsebinske sodne presoje.<sup>4</sup>

15.Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe in izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in izpodbijani akt odpraviti.

16.Ker je bilo v obravnavani zadevi napačno uporabljeno materialno pravo in je zato točka 3 izreka izpodbijane odločbe nezakonita, je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in točko 3 izreka izpodbijane odločbe odpravilo.

17.Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-l glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). V zadevi ni bil opravljen narok za glavno obravnavo, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, zato je po drugem odstavku 3. člena Pravilnika upravičen do povračila stroškov v višini 285,00 EUR, ob upoštevanju 22 % DDV pa v skupni višini 347,70 EUR. Toženka je stroške dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Sodna taksa bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti). Plačana sodna taksa za postopek bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah).

-------------------------------

1Glej sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 200/2022 z dne 5. 10. 2023, točki 6 in 8 obrazložitve.

2Glej sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 200/2022 z dne 5. 10. 2023, točka 8 obrazložitve.

3

4Enako glej sklepa Upravnega sodišča RS III U 93/2014 z dne 8. 1. 2015 in I U 436/2020-14 z dne 17. 8. 2021, točka7 obrazložitve.

Enako glej sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 212/2021 z dne 6. 9. 2023, točka 11 obrazložitve.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o odpravljanju posledic dela z azbestom (2006) - ZOPDA - člen 5, 10, 12

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia