Jedro

Sodišče druge stopnje soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da je bolj v korist 5-letnega otroka, da se opravi čim manjša sprememba njegovega priimka, tako da se obstoječemu priimku A. zgolj doda materin dekliški priimek X. Ti razlogi so skladni tako z mnenjem CSD z dne 21. 12. 2022 kakor tudi s stališči sodne prakse.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagateljica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlogu predlagateljice za spremembo osebnega imena mladoletnega otroka: A. A. delno ugodi in se mladoletnemu otroku spremeni osebno ime, in sicer v: A. A. X.; v presežnem delu je predlog zavrnilo (I. točka izreka). Odločilo je še, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper citirani sklep vlaga pravočasno pritožbo predlagateljica. Sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu predlagateljice v celoti ugodi in osebno ime mladoletnemu otroku spremeni tako, da se bo glasilo A. X. A. Navaja, da odločitev sodišča prve stopnje ni v največje otrokovo korist, saj se mladoletni A. predstavlja kot A. X. A., odkar je spregovoril. Navedeno okoliščino sta potrdila oba udeleženca postopka. Otrok se že predstavlja s priimkom X. A. oziroma se z njim poistoveti, zato bi drugačni vrstni red od predlaganega lahko otroka zmedel, kar ne bi bilo v njegovo največje korist. Do izpostavljene okoliščine se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje ni opredelilo, kar pomeni, da nima razlogov o odločilnih dejstvih. Po predlagani spremembi otrok tudi ne bi bil zmeden, zato je v največje otrokovo korist, da se mu osebno ime spremeni v A. X. A. Graja tudi odločitev sodišča prve stopnje glede stroškov. V zvezi s tem meni, da bi moralo sodišče naložiti plačilo stroškov nasprotnemu udeležencu, saj je s predlogom v večjem delu uspela. Prav tako so v postopku nastali stroški, ki za meritorno presojo utemeljenosti predloga niso bili potrebni, kar je predlagateljica grajala že tekom postopka. Priglaša pritožbene stroške.

3. Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Zakon o osebnem imenu (v nadaljevanju ZOI-1).

6. Pritožbeni preizkus pokaže, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje, pravilno uporabilo materialno pravo in ni zagrešilo niti pritožbeno uveljavljanih niti uradno upoštevnih kršitev postopka. Sodišče druge stopnje zato v izogib ponavljanju povzema razloge sodišča prve stopnje in v nadaljevanju le še odgovarja na pritožbene navedbe.

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da imata udeleženca postopka skupnega mladoletnega sina A. A., rojenega 12. 2. 2018, ki je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Murski Soboti N 157/2018 z dne 11. 4. 2018 dodeljen v varstvo in vzgojo predlagateljici (materi). Sodišče druge stopnje soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da razlogi praktične narave narekujejo, da je v korist mladoletnega otroka, da se k očetovemu priimku, ki ga je nosil doslej, doda še maminega, ki ji je deček zaupan v vzgojo in varstvo ter pri njej živi. Samo ime sestavljeno iz imena otroka ter priimka otroka po očetu namreč povezanosti med otrokom in materjo ne izkazuje. Sprememba bo olajšala težave pri prehodu državne meje, težave z urejanjem zadev v ustanovah (kar oboje je povezano z otrokovo identifikacijo z mamo, ki se piše drugače), zato je v korist otroka, da se obstoječemu imenu in priimku doda še priimek matere (8. v zvezi z 20. členom ZOI-1).1

8. Ne držijo pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da se otrok že sedaj predstavlja s priimkom X. A. V 14. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje namreč zapisalo, da se otrok že sedaj identificira na način, da ko je povprašan po svojem imenu, navede tudi materin priimek X., ter upoštevaje navedeno predlogu delno ugodilo in otrokovemu priimku A. dodalo (materin) priimek X. Sodišče prve stopnje je v 16. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa tudi navedlo utemeljene razloge za odločitev, zakaj predlogu predlagateljice ni v celoti sledilo. Sodišče druge stopnje soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da je bolj v korist 5-letnega otroka, da se opravi čim manjša sprememba njegovega priimka, tako da se obstoječemu priimku A. zgolj doda materin dekliški priimek X. Ti razlogi so skladni tako z mnenjem CSD z dne 21. 12. 2022 kakor tudi s stališči sodne prakse.2 Zato tudi pritožbeno izvajanje, da se otrok že predstavlja z obema priimkoma, ne more omajati pravila, da je v otrokovo korist, da se čim manj spremeni njegov priimek.

9. Neutemeljena so pritožbene izvajanja, da iz mnenja CSD z dne 21. 12. 2022 ni razbrati zadržka, da sodišče predlogu predlagateljice ne bi v celoti sledilo. Pritožbeno sodišče izpostavlja, da je pri odločanju o spremembi otrokovega priimka treba zasledovati njegovo korist, iz navedenega mnenja CSD pa izhaja, da je v otrokovo korist, da se priimku A, s katerim se že identificira, doda priimek matere in se spremeni v A. X. 10. Prav tako je neutemeljena posplošena pritožbena graja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb v predlagateljičinih vlogah, da bo mladoletni A. zmeden, če ne bo mogel uporabljati priimka X. A., ker se na ta način predstavlja že sedaj, saj predlagateljica v pritožbi niti ni opredelila, v katerih vlogah je navedene trditve podala, niti ni pritožbeno sodišče tovrstnih trditev našlo po pregledu spisa.

11. Odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka je v skladu s prvim odstavkom 40. člena ZNP-1, v skladu s katerim vsak udeleženec krije svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Ker zakon v primerih, kot je obravnavani, ne določa drugače, je odločitev sodišča prve stopnje o tem, da vsak udeleženec nosi svoje stroške, pravilna, pritožbena graja, da bi bilo treba stroške naložiti nasprotnemu udeležencu, pa neutemeljena. Predlagateljica v pritožbi zgolj posplošeno navaja, da so določeni stroški nastali po krivdi nasprotnega udeleženca, vendar jih ne konkretizira, zato se sodišče druge stopnje o teh pritožbenih izvajanjih ne more obrazloženo opredeliti.

12. Glede na pojasnjeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

13. V skladu s prvim in drugim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 je treba odločiti tudi o pritožbenih stroških. Predlagateljica s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške.

1 V tem smislu tudi VSM Sklep III Cp 928/2017 z dne 02.11.2017, VSL Sklep IV Cp 2443/2017 z dne o7.12.2017. 2 V zadevi VSL sklep IV Cp 711/2017 z dne 30. 3. 2017 je bilo zavzeto stališče, da je zaradi praktičnosti in večje povezanosti z obema staršema v primeru njunega ločenega življenja in različnih priimkov smiselno in v korist otroka, da otrok nosi priimka obeh, vendar je pri tem treba stremeti k čim manjši spremembi otrokovega osebnega imena (v tistem primeru se je otrokovemu priimku, s katerim se je identificiral že več kot šest let in ga uporabljal tudi že v šoli, dodal priimek matere); iz navedenega sklepa izhaja, da manjša sprememba priimka, ki je v tem, da se obstoječemu priimku doda še materin dekliški priimek, bolj zasleduje v otrokovo korist.