Jedro

Tožnikova tožba zaradi molka organa druge stopnje je utemeljena. Sodišče je zato v skladu z 69. členom ZUS-1 in tožnikovim predlogom toženki naložilo, da mora o tožnikovi pritožbi odločiti v roku 90 dni od prejema te sodbe, po stanju davčnega spisa na dan izdaje te sodbe. Sodišče je navedeni rok določilo uradoma, na podlagi prvega odstavka 69. člena ZUS-1 v zvezi s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1, kot primeren glede na težavnost in obsežnost zadeve.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se Ministrstvu za finance naloži, da mora odločiti o pritožbi tožeče stranke zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 0610-4903/2012-197 (07-2300-1-13) z dne 24. 10. 2014 v roku 90 dni od prejema te sodbe.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka, odmerjene na 285 EUR skupaj z 22 % DDV v 15 dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je pri naslovnem sodišču zoper toženo vložila tožbo zaradi molka organa druge stopnje, ki v zakonskem roku ni odločil o njeni pritožbi zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije opr. št. DT 0610-4903/2012-197 (07-2300-1-13) z dne 24. 10. 2014. Pojasnjuje, da je bila omenjena odločba tožniku izdana na podlagi petega odstavka 68. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) in mu vročena 11. 11. 2014. Zoper njo je tožnik vložil pritožbo dne 10. 12. 2014 ter nato še dve dopolnitvi, zadnjo z dne 17. 12. 2014. Ker po dveh mesecih v skladu s 256. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) tožena stranka o pritožbi ni odločila, je tožnik dne 18. 2. 2015 pritožbenemu organu poslal poziv, da naj o njegovi pritožbi odloči v roku 7 dni od prejema navedenega poziva. Iz odgovora tožene stranke izhaja, da tožnikova pritožba še ni bila obravnavana in tako tudi ne rešena. Tožnik pojasnjuje, da vlaga tožbo v skladu z 28. in 33. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

2. Sodišču predlaga, naj toženi stranki naloži, da mora v roku 15 dni od prejema tožbe (pravilno bi bilo sodbe – o. p. sodišča) izdati in tožniku vročiti upravni akt, s katerim bo tožena stranka odločila o pritožbi tožnika in njeni dopolnitvi zoper odločbo prvostopnega davčnega organa z dne 24. 10. 2014. Povrne naj ji tudi stroške upravnega postopka, skupaj s pripadki in DDV vred.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo sodišču sporoča, da je v konkretnem primeru inšpekcijski postopek potekal več kot dve leti, pri čemer izpodbijana odločba obsega 175, pritožba pa 133 strani. Drugostopni organ je pritožbo s spisom prejel 12. 1. 2015. Upravni spis obsega več kot šest registratorjev različnih dokumentov, na katere se pritožnik sklicuje v pritožbi. Po vložitvi pritožbe pa je pritožnik drugostopnemu organu predložil še listinsko dokumentacijo s petimi različnimi vlogami, ki obsegajo preko 100 različnih listin. Zato sodišče naproša za podaljšanje roka za rešitev te, kot navaja, izredno obsežne in zapletene zadeve.

4. V nadaljevanju je tožena stranka na poziv sodišča dne 30. 6. 2015 podala ponovno vlogo za podaljšanje roka za izdajo odločbe in jo utemeljila z dejstvom, da ji je v postopku reševanja pritožbe Specializirano državno tožilstvo posredovalo okoli 80 strani novih listinskih dokazov, ki jih je po pregledu pritožbenega spisa pritožnik tudi preslikal. Na pritožbeni organ je pritožnik naslovil tudi vlogo, s katero je zahteval od pritožbenega organa, naj mu omogoči, da se izjasni o teh listinah, čemur je drugostopni organ sledil. 5. Tožba je utemeljena.

6. Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v 28. členu ureja pooblastilo sodišča za odločanje, kadar pride do kršitve dolžnosti izdaje oziroma vročitve akta (molk organa). Če namreč organ druge stopnje v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku, ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če jo tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh, sme stranka sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena. V primeru molka organa se v skladu s prvim odstavkom 33. člena ZUS-1 zahteva izdaja oziroma vročitev upravnega akta.

7. Tožeča stranka je toženi stranki poslala zahtevo za odločitev o pritožbi v skladu z drugim odstavkom 28. člena ZUS-1, tožena stranka pa niti v nadaljnjem sedemdnevnem roku in vse do vložitve tožbe v upravnem sporu, o pritožbi ni odločila. Navedeno med strankama ni sporno, zato je po presoji sodišča tožeča stranka utemeljeno vložila tožbo v upravnem sporu zaradi molka organa druge stopnje. Pogoji za vsebinsko odločanje o taki tožbi so navedeni v drugem do četrtem odstavku 28. člena ZUS-1. Nadaljnji pogoj za izdajo ugodilne sodbe pa je, da je molk neupravičen. V primeru, da je tožba zaradi molka upravičena, ji namreč sodišče s sodbo ugodi in pod pogoji iz prvega oziroma petega odstavka 65. člena ZUS-1, samo odloči o stvari, ali pa naloži pristojnemu organu, kakšen upravni akt naj izda oziroma, če izdana odločba ni bila vročena, naloži vročitev odločbe po prvem odstavku 69. člena ZUS-1. V obravnavanem primeru je tožena stranka sporni spis v reševanje prejela 12. 1. 2015. Vse do izdaje te sodbe pa o pritožbi tožnika ni odločila. Sodišče je zato v skladu z 69. členom ZUS-1 in predlogom tožnika toženi stranki naložilo, da mora o pritožbi tožeče stranke odločiti v roku 90 dni od prejema te sodbe, po stanju davčnega spisa na dan izdaje te sodbe. Sodišče je navedeni rok določilo uradoma, na podlagi prvega odstavka 69. člena ZUS-1 v zvezi s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 ter ga glede na težavnost in obsežnost zadeve, ugotovljene v tem postopku, določilo kot primernega.

8. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu. Obresti od stroškov postopka je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude. Tožena stranka bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku, kot to določa prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika.

9. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1.