Jedro

Prvostopna odločitev, v okviru katere je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo le glede prispevkov od bruto plače, ki jih plača delavec (skupno prispevna stopnja 22,10 %), v izpodbijanem delu prvostopnega sklepa pa zavrnilo upnikov predlog za izvršbo v delu, kjer je upnik zahteval tudi plačilo socialnih prispevkov, ki jih je dolžan plačati delodajalec (skupno prispevna stopnja 16,10 %) na ustrezne prehodne davčne podračune (vključno z referencami plačil), je v direktnem nasprotju z izrekom izvršilnega naslova, ki podlage za tako delitev prispevkov in izterjavo od dolžnika zgolj dela prispevkov za socialno varnost ne daje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep o izvršbi v III. točki izreka razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom o izvršbi je sodišče prve stopnje na podlagi izvršilnega naslova - sodbe Delovnega sodišča v M., opr. št. Pd 60/2013 z dne 3. 12. 2013 zoper dolžnika dovolilo izvršbo zaradi izterjave upnikove denarne terjatve, in sicer glavnice v višini 1.644,20 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 7. 2014 dalje do plačila, glavnice v znesku 211,60 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 7. 2014 dalje do plačila, zakonskih zamudnih obresti v skupnem znesku 596,32 EUR, obračunanih od v izreku prvostopnega sklepa podrobneje navedenih zneskov in obdobja njihovega teka (točke I.a) do I.c) izreka), prispevkov za zdravstveno zavarovanje v skupnem znesku 159,81 EUR (točka I.d) izreka), prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skupnem znesku 389,47 EUR (točka I.e) izreka), prispevkov za starševsko varstvo v skupnem znesku 2,51 EUR (točka I.f) izreka), prispevkov za zaposlovanje v skupnem znesku 3,52 EUR (točka I.g) izreka), akontacije dohodnine v skupnem znesku 394,96 EUR (točka I.h) izreka) ter izvršilnih stroškov, odmerjenih v IV. točki izreka prvostopnega sklepa skupaj s pripadki (točka I.i) izreka). Kot sredstvi izvršbe sta bili dovoljeni prenos denarnih sredstev dolžnika pri organizacijah za plačilni promet in prodaja premičnin. V II. točki izreka je sodišče določilo izvršitelja, v III. točki izreka pa predlog za izvršbo v preostalem delu zavrnilo. Dolžniku je naložilo še povrnitev upnikovih izvršilnih stroškov v znesku 139,67 EUR skupaj s pripadki (IV. točka izreka).

2. Zoper III. točko uvodoma navedenega sklepa se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik. Izpostavlja, da je prvostopno sodišče z izpodbijanim delom sklepa zavrnilo njegov predlog za izterjavo prispevkov od bruto osnove razlik v mesečnih plačah za čas zapadlosti od 16. 2. 2008 do 16. 1. 2013 v višini 2.512,69 EUR dolžnika kot delodajalca. Izpodbijanemu sklepu očita zagrešitev pritožbenih razlogov bistvene kršitve procesnih določb in zmotne uporabe materialnega prava. Izpostavlja jasnost izreka izvršilnega naslova glede obračuna in plačila prispevkov za socialno varnost za razlike v plačah, ki jih upniku po izvršilnem naslovu dolguje dolžnik. Izrek govori o prispevkih za upnikovo socialno varnost iz naslova pripadajoče mu plače. Po določilih Zakona o prispevkih za socialno varnost (v nadaljevanju ZPSV) sta zavezanca za plačilo teh prispevkov dva - delavec sam in njegov delodajalec, določene so tudi njune prispevne stopnje. Pojem prispevkov za socialno varnost od plače tako po prepričanju pritožnika že na zakonski osnovi zajema tako prispevke, ki gredo v breme delavca, kot tudi prispevke, ki gredo v breme delodajalca. Le v primeru, ko bi izvršilni naslov delodajalcu nalagal le plačilo prispevkov za socialno varnost, ki po ZPSV obremenjujejo le delavca kot zavezanca, ne bi dajal naslova za izterjavo prispevkov, ki jih je po tem zakonu od delavčeve bruto plače dolžan plačati delodajalec. Ker v danem primeru ni tako, je izpodbijani del prvostopnega sklepa po mnenju pritožnika nezakonit. Upnik predlaga razveljavitev izpodbijanega dela prvostopnega sklepa in v tem obsegu vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi zmotno uporabilo materialno pravo in zagrešilo bistveno kršitev procesnih določb, ko je v nasprotju z izrekom izvršilnega naslova, ki je bil podlaga za izvršbo, zavrnilo del predloga za izvršbo.

5. V obravnavani zadevi je bilo v izvršilnem naslovu, na podlagi katerega je bil vložen predlog za izvršbo (pravnomočni in izvršljivi sodbi delovnega sodišča), dolžniku med drugim naloženo, da je dolžan upniku (takrat tožeči stranki) „obračunati in plačati prispevke za socialno varnost od skupnega prikrajšanja (pri plačah v obdobju od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2012) od bruto osnove 2.512,69 EUR“. Utemeljena je pritožbena graja, da iz navedene jasne dikcije tega dela izreka izvršilnega naslova ne izhaja, da bi bil dolžnik upniku dolžan obračunati in plačati zgolj prispevke za socialno varnost, ki bremenijo delavca, ne pa tudi tistih, glede katerih je zavezanec za njihovo plačilo delodajalec. Prvostopna odločitev, v okviru katere je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo le glede prispevkov od bruto plače, ki jih plača delavec (skupno prispevna stopnja 22,10 %), v izpodbijanem delu prvostopnega sklepa pa zavrnilo upnikov predlog za izvršbo v delu, kjer je upnik zahteval tudi plačilo socialnih prispevkov, ki jih je dolžan plačati delodajalec (skupno prispevna stopnja 16,10 %) na ustrezne prehodne davčne podračune (vključno z referencami plačil), je (tako) v direktnem nasprotju z izrekom izvršilnega naslova, ki podlage za tako delitev prispevkov in izterjavo od dolžnika zgolj dela prispevkov za socialno varnost ne daje.

6. Sodišče prve stopnje je sicer v obrazložitvi svoje odločitve pravilno izpostavilo, da predstavljajo prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje delodajalec, računovodsko gledano prispevke na bruto plačo, kateri se prištejejo k bruto plači in tako skupaj z bruto plačo in povračilom ostalih stroškov delavcu tvorijo skupni strošek delodajalca (tako imenovani bruto 2 oz. bruto bruto). Vendar pa navedeno še ne pomeni, da ti prispevki (ki se obračunavajo od iste bruto osnove za izračun prispevkov) ne spadajo v skupni okvir prispevkov za socialno varnost. V slednjega po presoji sodišča druge stopnje v skladu z ZPSV spadajo tako prispevki, pri katerih je (končni) zavezanec za plačilo delavec (prispevki od bruto plače), kakor tudi prispevki, ki bremenijo delodajalca (prispevki na bruto plačo).

7. Po vsem obrazloženem je materialnopravno zmotna izpodbijana prvostopna odločitev o zavrnitvi predloga za izvršbo v delu, ki se nanaša na prispevke, ki jih je dolžan plačati delodajalec, sicer pa tudi izrek izvršilnega naslova, ki je bil podlaga za izvršbo, take delitve prispevkov ne utemeljuje.

8. Vse navedeno je v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ narekovalo razveljavitev izpodbijanega dela prvostopnega sklepa o izvršbi (njegove III. točke) in v tem obsegu vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, v katerem naj sodišče v skladu z načelom stroge formalne legalitete dosledneje upošteva vsebino izvršilnega naslova, ki je podlaga za izvršbo.

9. Razveljavitev le manjšega (izpodbijanega) dela prvostopne odločitve, ki ni vplivala na stroškovno odločitev, zajeto v IV. točki prvostopnega sklepa (le-ta tudi ni bila pritožbeno sporna), ni narekovala posega v to točko prvostopnega sklepa.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo.