Jedro

Ker pri tožnici zaradi stanja po operaciji črevesja ni podana telesna okvara po Seznamu telesnih okvar, nima pravice do invalidnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 23. 4. 2010 in št. ... z dne 24. 8. 2009, ter da se tožnici prizna pravica do invalidnine za telesno okvaro od 9. 4. 2009 dalje.

Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje izpodbijano sodbo oprlo na mnenje sodnega izvedenca, ni pa ugodilo dokaznemu predlogu tožnice, da se ga v zadevi tudi neposredno zasliši. S tem je bilo kršeno načelo neposrednega izvajanja dokazov, posledično pa je izpodbijana sodba nepravilna in nezakonita. Sodišče tudi ni sledilo izpovedi tožnice in njenim navedbam, ko je opisala vse težave in bolezenska stanja, ki jih ima. Tožnici je bil z operativnim posegom odstranjen del črevesja in je v posledici tega vsekakor podana telesna okvara, saj tožnica ne more izvrševati svojih fizioloških potreb in funkcij tako, kot pred operativnim posegom. Tožnica ima funkcionalno prizadet zadnji del črevesja, kar ji onemogoča samo delo, okrnjena pa je tudi pri izpolnjevanju vsakodnevnih aktivnosti. Sodišče bi moralo neposredno zaslišati izvedenca ali pa postaviti drugega izvedenca medicinske stroke. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti. Prav tako ni kršilo postopkovnih določb, na katere v pritožbi opozarja tožnica.

Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 23. 4. 2010, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnica, vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 24. 8. 2009. Z navedeno odločbo je tožena stranka odločila, da tožnica nima pravice do invalidnine za telesno okvaro.

Pritožba najprej uveljavlja kršitev določb postopka, s tem ko sodišče prve stopnje na obravnavi ni neposredno zaslišalo sodnega izvedenca. Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da je sodišče prve stopnje dne 16. 7. 2012 prejelo pisno izvedensko mnenje sodnega izvedenca doc. prim. dr. A.A., dr. med., svétnika, specialista internista – gastroentorologa. Tožnica se s podanim pisnim izvedenskim mnenjem ni strinjala in je predlagala zaslišanje sodnega izvedenca oziroma postavitev drugega izvedenca medicinske stroke. Pri tem pa ni obrazložila, v čem bi bilo pisno izvedensko mnenje pomanjkljivo, temveč zgolj navaja, da se je sodni izvedenec opredelil do pravnega vprašanja glede obstoja telesne okvare, kar pa ni njegovo področje dela. Sodišče je navedene pripombe posredovalo sodnemu izvedencu, ki je v dopisu z dne 10. 9. 2012 sodišče obvestil, da je že v pisno podanem izvedenskem mnenju odgovoril na vprašanja sodišča in se ni spuščal v nobeno drugo področje. Na naroku dne 12. 9. 2012 tožnica ni več vztrajala, da sodišče zasliši sodnega izvedenca, temveč da sodišče za razjasnitev dejanskega stanja postavi drugega izvedenca. V tem primeru po stališču pritožbenega sodišča ni bila kršena 8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP. ZPP v prvem odstavku 253. člena res določa, da sodišče odloči, ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo ustno na obravnavi ali pa naj ju da tudi pisno pred obravnavo. Pravilo je torej, da sodišče na obravnavi izvedenca tudi zasliši, vendar kot to izhaja tudi iz sodne prakse, kot na primer sodba II Ips 138/2011 z dne 26. 4. 2012 absolutne zahteve, da sodišče vedno ustno zasliši izvedenca, čeprav je ta pred tem pisno odgovoril na vse pravnorelevantne strankine pisne pripombe, ni mogoče postaviti. Kadar imata stranki pravnorelevantne pripombe zoper izvid ali mnenje oziroma so zaradi nejasnosti ali pomanjkljivosti potrebna dodatna pojasnila, sodišče pa izvedenca ne zasliši, temveč zahteva le pisno dopolnitev ekspertize, gre lahko za kršitev predvsem takrat, ko izvedenčevi pisni odgovori niso dovolj izčrpni, natančni, nedvoumni, razumljivi in jasni. To pa je potrebno presojati od primera do primera. V sporni zadevi je izvedenec odgovoril na zastavljeno vprašanje sodišča. Za presojo zadeve ni odločilno, da se je v bistvu opredelil do pravnega vprašanja, kajti iz podanega izvedenskega mnenja povsem jasno izhaja, da je mnenje podal na podlagi dejanskih ugotovitev, torej da pri tožnici ne gre za stanje, kakršno je opredeljeno v točki od 7 do 10, IX Seznam TO. S tem, ko tožnica ni podala nobenih konkretnih pripomb, iz katerih bi izhajalo, da je pisno podano izvedensko mnenje pomanjkljivo, po stališču pritožbenega sodišča s tem, ko sodišče prve stopnje ni neposredno zaslišalo sodnega izvedenca, ni kršilo določb postopka v smeri, kot se zavzema tožnica v pritožbi. Nenazadnje tožnica na zadnjem naroku niti ni več zahtevala neposrednega zaslišanja sodnega izvedenca, temveč je očitno glede na negativno podano izvedensko mnenje predlagala, da sodišče postavi drugega izvedenca medicinske stroke. Tak dokazni predlog pa je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo, saj je bilo dejansko stanje že z izvedbo drugih dokazov ustrezno razjasnjeno.

ZPIZ-1 v prvem odstavku 143. člena določa, da je telesna okvara podana, če nastane pri zavarovancu izguba, bistvenejša poškodovanost ali znatnejša onesposobljenost posameznih organov ali delov telesa, kar otežuje aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to, ali ta okvara povzroča invalidnost ali ne. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, da gre pri tožnici za kronično bolezen, zaradi katere je bila večkrat operirana in so ji odstranili del tankega črevesa in približno polovico debelega črevesa, je bilo torej za odločitev v zadevi odločilen odgovor na vprašanje, ali omenjeno stanje pomeni telesno okvaro po določbah Seznama TO. V poglavju IX točka 7 je določeno, da je telesna okvara podana v višini 60 % in sicer v primeru, ko gre za nekompenzirano stanje po večjih črevesnih resekcijah s precejšnjimi posledicami za splošno telesno stanje in nedohranjenost nad 20 % standardne telesne teže. Kot to izhaja že iz podanih izvedenskih mnenj tako invalidske komisije prve stopnje z dne 12. 8. 2009, kot tudi invalidske komisije druge stopnje z dne 22. 2. 2010, ki sta bili podani v predsodnem postopku, pri tožnici telesna okvara za navedeno stanje ni podana. Da ne gre za telesno okvaro ugotavlja tudi sodni izvedenec v pisno podanem izvedenskem mnenju. Sodni izvedenec ugotavlja, da ima tožnica kronično bolezen, zaradi katere je morala biti večkrat operirana, odstranili so ji majhen del tankega črevesa in približno polovico debelega črevesa. Strinja se z mnenjem invalidskih komisij, da pri tožnici ni podana telesna okvara po poglavju IX Seznama TO. S tem v zvezi pritožbeno sodišče zgolj še poudarja, da je v točki 7., IX. poglavja Seznama TO izrecno določeno, da mora biti podana nedohranjenost nad 20 % standardne telesne teže. Tožnica je zaslišana na glavni obravnavi izpovedala, da zaradi zdravljenja črevesja bistvene izgube telesne teže ni bilo. Bila je sicer po operaciji, vendar sedaj ne več. Pri tožnici torej ni podano niti dejansko stanje, kakršno je opredeljeno v 7. točki, niti ne gre za stanje po 8., 9. in 10. točki IX. poglavja Seznama TO. Zdravstvene težave, ki jih opisuje tožnica nedvomno vplivajo na opravljanje življenjskih aktivnosti, vendar pa je sodišče dolžno pri presoji upoštevati veljavni Seznam TO, ki pa stanja, kakršno je podano pri tožnici ne določa kot telesno okvaro.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.