Jedro

Po prvem odstavku 213.b člena ZKP lahko sicer priprtega obdolženca z dovoljenjem preiskovalnega sodnika oziroma predsednika senata po vložitvi obtožnice, pod nadzorom in v mejah hišnega reda obiskujejo bližnji sorodniki, na obdolženčevo zahtevo pa tudi zdravnik in drugi, vendar sme preiskovalni sodnik oziroma predsednik senata prepovedati posamezne obiske, če bi zaradi tega lahko nastala škoda za postopek.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je predsednica razpravnega senata Okrožnega sodišča v Celju, na podlagi petega v zvezi s prvim odstavkom 213.b člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), zavrnila predlog priprtega obtoženca A. A. za odobritev obiskov oškodovanke B. B. 2. Zoper sklep se je obtoženec pravočasno pritožil. Smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da odobri obisk oškodovanke. V pritožbi izraža mnenje, da je sodišče prve stopnje s pritožbeno izpodbijanim sklepom že prejudiciralo njegovo krivdo. Odločilo naj bi se na podlagi oškodovankinega pričevanja, ko je bila pod vplivom pritiskov in v čustveni stiski ter je le ponovila navedbe iz ovadbe. Njeno pričevanje je bilo čustveno obarvano in v pretežni meri neresnično. Sodišče prve stopnje je preslišalo obtoženčeve prošnje, da z vpogledom v njuno komunikacijo z oškodovanko dobi vpogled v dejansko stanje. Sam dogodek sicer obžaluje. Sodišče prve stopnje dopušča, da vsi, ki si želijo, da ostane v priporu, vplivajo na oškodovanko, obtoženi, ki edini poleg nje lahko pove resnico, pa ne sme. Prošnjo za obisk je napisal zato, ker je slišal, da je oškodovanka na sodišču pokazala interes, da ga obišče. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Obtoženi je v predmetnem kazenskem postopku pravnomočno obtožen poskusa kaznivega dejanja umora po 1. in 4. točki 116. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). V zvezi s tem se iz pripornih razlogov begosumnosti in ponovitvene nevarnosti po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP nahaja v priporu od 7. 1. 2022 dalje. Kaznivo dejanje naj bi storil zoper oškodovanko B. B., za katere obisk v priporu se s predmetno prošnjo zavzema. Oškodovanka je bila pred preiskovalnim sodnikom sicer že zaslišana 25. 2. 2022, a je zahteva za preiskavo tedaj obtoženca bremenila le kaznivega dejanja po 4. točki 116. člena v zvezi s 34. členom KZ-1. V pravnomočni obtožnici pa se ga bremeni tudi izvršitvene oblike po 1. točki citiranega zakonskega določila in sicer, da je oškodovanko poskusil umoriti na zahrbten način.

5. Po prvem odstavku 213.b člena ZKP lahko sicer priprtega obdolženca z dovoljenjem preiskovalnega sodnika oziroma predsednika senata po vložitvi obtožnice, pod nadzorom in v mejah hišnega reda obiskujejo bližnji sorodniki, na obdolženčevo zahtevo pa tudi zdravnik in drugi, vendar sme preiskovalni sodnik oziroma predsednik senata prepovedati posamezne obiske, če bi zaradi tega lahko nastala škoda za postopek. Sodišče druge stopnje po pregledu spisovnega gradiva pritrjuje predsednici senata, da je v obravnavanem primeru izpolnjen pogoj, torej možnost nastanka škode za postopek, ki upravičuje zavrnitev zaprošenega obiska oškodovanke.

6. Na glavni obravnavi bo sodišče moralo izvesti vse v obtožbi predlagane, pa tudi morebitne druge dokaze, med njimi bo moralo znova zaslišati oškodovanko B. B. Glede na to, da slednja doslej še ni bila podrobneje zaslišana glede na razširjeno pravno opredelitev obtožencu očitanega kaznivega dejanja, je nujno da se zaenkrat onemogoči vsakršen vpliv obtoženca na njeno izpovedbo, kar bi vsekakor lahko povzročilo škodo predmetnemu kazenskemu postopku. Ne gre spregledati, da tudi sam obtoženec v aktualni pritožbi med drugim izpostavlja, češ da so vsi drugi, ki želijo, da ostane v priporu, razen njega samega, imeli možnost vplivanja na oškodovanko. Dokazna ocena oškodovankinih izpovedb, ki bodo na glavni obravnavi soočene z obtoženčevim zagovorom, v kolikor ga bo podal, pa bo glede pritožnikovega navajanja, da je oškodovanka v preiskavi pričala pod pritiskom in čustveno obremenjena, lahko prepuščena le razpravni sodnici oziroma razpravnemu senatu po zaključeni glavni obravnavi. Ne gre niti odreči tehtnosti drugemu argumentu prvostopenjskega sodišča, s katerim je zavrnilo možnost obiska oškodovanke pri obtožencu in sicer, da je obtoženec v priporu ravno iz razloga ponovitvene nevarnosti, torej ko obstaja resna in realna bojazen, da bi utegnil istovrstno kaznivo dejanje ponoviti in ogroziti varnost ter celo življenje te iste oškodovanke.

7. Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je obtoženčevo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

8. Če bo za obtoženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep po tarifni številki 74013 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.