Jedro

Stranka, ki ji je sodišče s pravnomočno odločbo naložilo plačilo stroškov v korist upravičenca, pri organu, pristojnem za brezplačno pravno pomoč, ne more zaprositi za oprostitev njihovega plačila oz. obročno plačilo. Zato organ, pristojen za izvajanje brezplačne pomoči, v ZBPP ni imel podlage za presojo okoliščin in dejstev, ki jih je tožnik navajal v prošnji za oprostitev plačila stroškov pravdnega postopka oz. za obročno odplačilo le-teh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Kopru je s sklepom navedenim v uvodu sodbe izdanem v zadevi brezplačne pravne pomoči odobrene stranki A.A., zavrnilo tožnikovo prošnjo za oprostitev oziroma obročno plačilo stroškov pravdnega postopka po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. P 480/2002 z dne 5.1.2010. Iz obrazložitve izhaja, da je bila A.A. dodeljena brezplačna pravna pomoč v zadevi P 480/2002, da je upravičenka v navedeni pravdni zadevi uspela in da je bilo tožniku, s sodbo z dne 5.1.2010, ki je pravnomočna, naloženo plačilo pravdnih stroškov. Tožena stranka je zato v skladu s 46. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – ur. preč. bes. in 23/08 – ZBPP) z dopisom, ki je bil tožniku vročen dne 5.5.2010, le-tega pozvala na plačilo 1.620,88 EUR to je stroškov, ki so bili izplačani za upravičenko iz sredstev za brezplačno pravno pomoč. V nadaljevanju navaja, da je tožnikovo prošnjo zavrnila, ker je ugotovila, da je tožnik po pravnomočni sodbi P 106/2009 z dne 14.10.2009 pridobil premoženje v višini 5.170,79 EUR in da zato ni utemeljena njegova trditev, da bi s plačilom zahtevanega zneska bilo ogroženo njegovo preživljanje (1. odstavek 122. člena Zakona o splošnem upravnem postopku).

Tožnik v tožbi zoper navedeni sklep vztraja pri navedbah podanih v prošnji, ki je bila z izpodbijanim sklepom zavrnjena in navaja okoliščine zaradi katerih, tudi po prejemu zneska 5.170,79 EUR, zaradi obstoječih dolgov, z mesečno invalidnino 504,23 EUR ostaja ogroženo njegovo preživljanje. Smiselno sodišču predlaga, da tožbi in njegovi prošnji ugodi.

Tožena stranka, ki je sodišču predložila spis Bpp 332/03, odgovora na tožbo ni podala.

Tožba ni utemeljena iz naslednjih razlogov: V obravnavani zadevi ni sporno, da so bili stroški postopka odmerjeni s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. P 480/2002 z dne 5.1.2010, po kateri je B.B. kot tožnik dolžan plačati A.A. kot toženki, njene stroške postopka. Sporno tudi ni, da je bila A.A. z odločbo opr. št. Bpp 332/03 odobrena brezplačna pravna pomoč za zadevo P 480/2002. Navedeno pomeni, da je terjatev, iz naslova pravdnih stroškov določenih s sodbo P 480/2002, iz upravičenke prešla, do višine stroškov izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, po samem zakonu na Republiko Slovenijo. Republika Slovenija je zato v razmerju do dolžnika B.B. postala upnik. Izterjavo takšne terjatve pa opravi pristojni davčni organ, po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov, na podlagi odločbe s katero je sodišče odločilo o stroških, ki se po 2. odstavku 46. člena ZBPP šteje za izvršilni naslov.

Glede na povedano stranka, ki ji je sodišče, s pravnomočno odločbo naložilo plačilo stroškov v korist upravičenca, pri organu pristojnem za brezplačno pravno pomoč ne more zaprositi za oprostitev plačila, s pravnomočno sodbo, odmerjenih stroškov oz. obročno plačilo že odmerjenih stroškov. Zato tudi organ pristojen za izvajanje brezplačne pomoči, v ZBPP ni imel podlage za presojo okoliščin in dejstev, ki jih je tožnik navajal v prošnji za oprostitev plačila stroškov pravdnega postopka oz. za obročno odplačilo le-teh.

Iz navedenih razlogov izpodbijana odločitev, s katero je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo, čeprav za meritorno odločanje v ZBPP ni imela podlage, sicer res ni pravilna. Ker pa stranka, ki je po 46. členu ZBPP obravnavana kot dolžnik, po ZBPP ni upravičena zahtevati oprostitve oz. obročnega plačila stroškov, izpodbijani sklep ne posega v tožnikovo pravico ali pravno korist. Na podlagi vsega navedenega je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po prvi alinei 2. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS-1).