Jedro

Namen prijave terjatve v stečajnem postopku je participacija upnika pri delitvi stečajne mase. Zato za tiste terjatve, ki ne bodo poplačane iz stečajne mase, določila ZFPPIPP o prijavljanju terjatev v stečajno maso ne veljajo. Iz teh razlogov je v 20. členu tega zakona definirana terjatev kot pravica upnika od dolžnika zahtevati, da opravi izpolnitveno ravnanje, katerega predmet je dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev, kot nedenarna terjatev pa zahtevek na izpolnitev nedenarne terjatve ali izvedbo storitve. Vsi ti zahtevki so dajatveni zahtevki. Zahtevek na ničnost oziroma neveljavnost blagovnih znamk pa ne spada v nobeno od teh kategorij, saj se izreka z ugotovitveno oziroma oblikovalno sodbo. Zato za take terjatve določilo 1. odstavka 253. člena ZFPPIPP o konverziji nedenarnih terjatev v denarne ne velja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo. To je storilo zato, ker se je dne 07. 04. 2009 nad toženo stranko začel stečajni postopek, tožeča stranka pa svoje terjatve v treh mesecih od objave stečaja ni prijavila v stečajnem postopku.

Proti temu sklepu se je tožeča stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov, ki so navedeni v 1. odstavku 338. člena ZPP, v zvezi s 121. členom ZFPPIPP. Iz vsebine pritožbe je razvidno, da predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

S tožbo tožeča stranka zahteva ugotovitev ničnosti dveh blagovnih znamk tožene stranke "Srček" in "SRČEK", ki sta pod številkama 200370496 in 2370480 registrirani na ime tožene stranke pri Uradu za intelektualno lastnino RS, podrejeno pa razveljavitev teh dveh blagovnih znamk.

Namen prijave terjatve v stečajnem postopku je participacija upnika pri delitvi stečajne mase. Zato za tiste terjatve, ki ne bodo poplačane iz stečajne mase, določila ZFPPIP o prijavljanju terjatev v stečajno maso ne veljajo. Iz teh razlogov je v 20. členu tega zakona definirana terjatev kot pravica upnika od dolžnika zahtevati, da opravi izpolnitveno ravnanje, katerega predmet je dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev, kot nedenarna terjatev pa zahtevek na izpolnitev nedenarne terjatve ali izvedbo storitve. Vsi ti zahtevki so dajatveni zahtevki. Zahtevek na ničnost oziroma neveljavnost blagovnih znamk pa ne spada v nobeno od teh kategorij, kot pravilno poudarja pritožnik, saj se izreka z ugotovitveno oziroma oblikovalno sodbo. Zato za take terjatve določilo 1. odstavka 253. člena ZFPPIPP o konverziji nedenarnih terjatev v denarne ne velja.

Iz gornje obrazložitve je razvidno, da je izpodbijani sklep oprt na zmotno pravno stališče, da se terjatve vseh vrst prijavljajo v stečajnem postopku. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določila 3. točke 365. člena ZPP v zvezi z 21. členom ZFPPIPP pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je oprta na določila 3. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP.