Jedro

Za uspešno izpodbijanje pravnih dejanj po 125. členu ZPPSL je odločilno, da subjektivni element izpodbijanja že obstoji ob izvršitvi izpodbojnega dejanja. Če takrat ne obstoji, izpodbojnemu zahtevku ni mogoče ugoditi.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Odločanje o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Tožbeni zahtevek, da je nalog tožeče stranke z dne 11.4.1996 Novi Ljubljanski banki d.d., naj na račun tožeče stranke plača toženi stranki 6.000.000,00 SIT, brez pravnega učinka proti stečajni masi tožeče stranke, in da mora tožena stranka plačati tožeči stranki 5.999.999,34 SIT s pripadki, je sodišče prve stopnje zavrnilo.

Pritožbi tožeče stranke je pritožbeno sodišče ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo.

Sodbo sodišča druge stopnje izpodbija tožena stranka z revizijo, uveljavljajoč v njej revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni, pritožbo tožeče stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožeči stranki. Ta je nanjo odgovorila, menila, da ni utemeljena in predlagala njeno zavrnitev.

Revizija je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je namreč, da tožena stranka ob vrnitvi danih posojil ni vedela niti ni mogla vedeti za slabo ekonomsko finančno stanje tožeče stranke. Pri pritožbenem preizkusu sodbe sodišča prve stopnje se je sodišče druge stopnje strinjalo z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da tožena stranka ob vrnitvi danih posojil ni vedela za slabo ekonomsko finančno stanje tožeče stranke. Menilo pa je, da je sodišče prve stopnje iz izvedenih dokazov napravilo zmoten materialnopravni zaključek, da tožena stranka za slabo ekonomsko finančno stanje tožeče stranke tudi ni mogla vedeti. Tožena stranka ni namreč navedla nobenih dejstev, da bi se ob prejemu vrnitve posojila kakor koli skušala prepričati o ekonomsko finančnem stanju tožeče stranke.

Iz zgoraj navedenega izhaja stališče pritožbenega sodišča, da bi se morala tožena stranka ob vrnitvi posojila pred zapadlostjo in še na način, ki ni običajen, prepričati, kakšno je ekonomsko finančno stanje tožeče stranke. Takšno stališče pa je po mnenju revizijskega sodišča pravno zmotno.

Za uspešno izpodbijanje pravnih dejanj po 125. členu Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. list RS štev. 67/93 in 39/97; v nadaljevanju: ZPPSL) je odločilno, da subjektivni element izpodbijanja že obstoji ob izvršitvi izpodbojnega dejanja. Če takrat ne obstoji, izpodbojnemu zahtevku ni mogoče ugoditi. Vrnitev posojila pred zapadlostjo, kot tudi na način, ki ni običajen, sta dejanji, ki lahko vzbudita dvome, nanašajoče se na ekonomsko finančno stanje dolžnika. Toda če teh dvomov, ne upoštevajoč omenjeni dejanji, ob njuni izvršitvi ni moglo biti, nobeno od njiju ne more imeti za posledico ugotovitve obstoja subjektivnega elementa izpodbijanja, pa čeprav ni upnik po njuni izvršitvi ničesar ukrenil za preveritev ekonomsko finančnega stanja dolžnika. Za odločitev merodajno dejansko stanje je stanje ob izvršitvi dejanja, ki je predmet izpodbijanja.

Zaradi pravnega stališča, zavzetega v izpodbijani sodbi, pritožbeno sodišče ni presodilo utemeljenosti (dopustnosti - 496.a člen ZPP) vseh pritožbenih navedb dejanske narave, nanašajočih se na subjektivni element izpodbijanja. Zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe ni spremenilo, ampak jo je na podlagi 2. odstavka 395. člena ZPP razveljavilo in vrnilo zadevo pritožbenemu sodišču v novo sojenje. Pri tem še pripominja, da bo pri novem odločanju najbrže treba upoštevati, da je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev tudi na dejstva (vsaj eno), ki jih ob odobritvi posojil še ni bilo (članek v aprilski številki Gospodarskega vestnika). Nove odločitve, če bo enaka izpodbijani, pa tudi ne bo mogoče utemeljevati (tudi) s sklicevanjem na 565. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, na podlagi dejanskega stanja, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje pa tudi ne prisoditi obresti od vrnitve dolga dalje.

Sklep o stroških revizijskega postopka temelji na 3. odst. 166. člena ZPP.