Jedro

Sodišče lahko zavrne dokazni predlog le iz utemeljenih razlogov, ki pa ne smejo bi posplošeni.

- Pojasnjena obrazložitev zavrnitve dokaza ni samo nezadostna in nekonkretizirana, ampak pomeni vnaprejšnjo negativno oceno dokaza, ki v zvezi z dokazovanjem odločilnih dejstev ni sprejemljiva.

- Četudi je sodišče prve stopnje imelo dvom glede ustreznosti trditev dolžnikov, bi moralo to stališče pojasniti, česar pa ni storilo.

- Ni bistveno, kako stranka poimenuje svoje ravnanje, ampak kakšna je njegova resnična vsebina in pravna kvalifikacija. V obravnavani zadevi se je upnik kljub navedbi o odstopu skliceval na predčasno zapadlost celotne obveznosti, ki jo je kot tako tudi izterjeval. Pogodbeno razmerje med strankami po pojasnjenem ni prenehalo, ampak se je le spremenila zapadlost obveznosti lizinga (iz obročnega plačila v takojšnjo zapadlost celote).

- Z namenom uresničitve pravice dolžnikov do izjave v zvezi s strani upnika podanih trditev in dokazov glede višine terjatve, je v obravnavani zadevi bistveno, da imajo dolžniki možnost preveriti pravilnost upnikovega obračuna s pomočjo strokovnjaka, saj bodo lahko šele po pridobitvi izvedenskega mnenja podali ustrezno konkretizirane obrambne trditve.

- Očitki dolžnikov glede ničnosti ne vplivajo na obstoj izvršilnega naslova, a ne zato, ker morda niso utemeljeni, ampak ker se nanašajo na druge neizterjevane obveznosti. Ni utemeljeno stališče dolžnikov, da je nična celotna lizing pogodba zaradi ničnosti posameznega določila, s čimer bi odpadel celotni izvršilni naslov.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep v drugem odstavku I. točke in II. točki izreka razveljavi in v tem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo ugovoru dolžnikov, delno razveljavilo sklep o izvršbi za znesek 3.568,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 10. 2015 do plačila in v tem obsegu predlog za izvršbo zavrnilo (prvi odstavek I. točke izreka), v ostalem pa ugovor dolžnikov zavrnilo (drugi odstavek I. točke izreka) in odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške ugovornega postopka (II. točka izreka).

2. Dolžniki v pravočasni pritožbi izpodbijajo sklep v zavrnilnem delu iz vseh pritožbenih razlogov, opredeljenih v 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Zatrjujejo kršitev pravice do izjave, ker niso prejeli odgovora na ugovor in ker sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z izvedencem finančne stroke, ki so ga predlagali v zvezi z ugotovitvijo višine dolga. Menijo, da ni podana aktivna legitimacija upnika, ker nanj kot novega upnika s prenosom terjatev iz lizing pogodbe ni bil hkrati opravljen tudi prenos lastninske pravice na nepremičnini kot predmetu lizinga. Menijo, da navedene lizing pogodbe ni bilo dopustno skleniti v neposredno izvršljivem notarskem zapisu. Menijo, da je bilo prepovedano predmet lizinga odtujiti ali obremeniti, za nezapadle obroke najemnine pa izvršba ni dopustna. Ni jasno, kako je upnik obračunal terjatev in izvedena plačila obrokov lizinga. Menijo, da je dopustno navedeno lizing razmerje odpovedati le s tožbo pri sodišču, saj je predmet lizinga nepremičnina s stanovanjsko stavbo, v kateri dolžniki živijo. Odpoved pogodbe v obliki dopisa lizingodajalca ni izvedena v skladu s prisilnimi določili in je brez pravnega učinka (112. člen Stanovanjskega zakona - SZ-1). V tej zvezi se sklicujejo na sodno prakso, zavzeto v VSM sklepu I Ip 216/2012. Navajajo, da sta bila v zvezi z istim lizing razmerjem s strani lizingodajalca že sprožena dva sodna postopka, ki sta bila ustavljena zaradi umika predloga za izvršbo oziroma tožbe, lizingodajalcu pa naložena povrnitev stroškov postopka, kar sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Navajajo, da lizing pogodba vsebuje prepovedani komisorni dogovor. Gre za fiduciarno prodajo s sklenjenim dogovorom, da bo v primeru neplačila stvar ostala v lasti lizingodajalca. Tak dogovor je ničen. Sklicujejo se na sodno prakso, po kateri neposredno izvršljiv notarski zapis v delu, ki ni skladen s prisilnimi predpisi, ni izvršilni naslov. Pojasnjujejo ozadje nastanka lizing pogodbe, ki je zajeta v notarskem zapisu, ki je bil v obravnavani zadevi predložen kot izvršilni naslov. Pojasnjujejo, da gre za povezano razmerje prodaje nepremičnine s strani dolžnikov lizingodajalcu, ki je nato isto nepremičnino dal dolžnikom nazaj v lizing. Navajajo vrednost nepremičnine in opozarjajo, da bo upnik hkrati z izterjevanim zneskom pridobil še več vredno nepremičnino, kar je razlog za ničnost lizing in prodajne pogodbe. Menijo, da bo lizingodajalec neupravičeno obogaten, saj v pogodbi ni varoval pred zlorabo, če lizingodajalec nepremičnino obdrži. Pojasnjuje sodno prakso v zvezi s prikrito pogodbeno kaznijo in komisornemu dogovoru podobno klavzulo v primeru lizing pogodbe. V zvezi s pojasnjevalno dolžnostjo lizingodajalca se dolžniki sklicujejo na sodbo Sodišča EU (v pritožbi nepravilno ESČP) v zadevi C-26/13. Posplošeno se tudi sklicujejo na več kršitev človekovih pravic. Predlagajo spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da se ugovoru v celoti ugodi in sklep o izvršbi razveljavi. Priglašajo pritožbene stroške.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, navaja, da niso podani v pritožbi podani razlogi neveljavnosti izvršilnega naslova, v nadaljevanju pa pojasnjuje, da uveljavlja le izpolnitev obrokov po lizing pogodbi, pri čemer je upravičen do vseh obrokov lizinga, saj dolžniki predmeta lizinga niso vrnili. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške tega odgovora.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Z namenom uresničevanja dolžnikove pravice do izjave v postopku obstaja načelna dolžnost sodišča, da izvede predlagane dokaze, z nedopustno zavrnitvijo pa to pravico krši (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ)(1). Sodišče lahko zavrne dokazni predlog le iz utemeljenih razlogov, ki pa ne smejo bi posplošeni. Prav takšna pa je obrazložitev sodišča prve stopnje glede zavrnitve izvedbe dokaza s pritegnitvijo izvedenca finančne stroke. Sodišče prve stopnje je navedlo nekonkretizirano stališče, da glede na podano trditveno podlago izvedba ni potrebna, dokaz pa tudi v ničemer ne bi mogel vplivati na drugačno odločitev sodišča. 6. Dolžniki so navedeni dokaz podali v zvezi z odločilnim dejstvom višine izterjevanih obveznosti. Pojasnjena obrazložitev zavrnitve dokaza ni samo nezadostna in nekonkretizirana, ampak pomeni vnaprejšnjo negativno oceno dokaza, ki v zvezi z dokazovanjem odločilnih dejstev ni sprejemljiva(2). Problematična je taka ocena toliko bolj, ker je sodišče prve stopnje ugotavljalo isto odločilno dejstvo le na podlagi s strani upnika preloženih dokazov, ki jim je v celoti sledilo (14. točka obrazložitve).

7. Četudi je sodišče prve stopnje imelo dvom glede ustreznosti trditev dolžnikov, bi moralo to stališče pojasniti, česar pa ni storilo. Za zagotovitev pravice do poštenega sojenja, opredeljene v 22. členu Ustave, kot tudi za zagotovitev zaupanja v sodstvo, je velikega pomena, da stranka lahko spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo, in da ne ostane v dvomu, ali jih sodišče morda ni enostavno prezrlo(3). To stališče pa ni le izraz pravice do izjave (22. člen Ustave) in pravice do pritožbe (25. člen Ustave), ampak pomeni opredelitev samostojnega ustavnopravnega jamstva izčrpne, jasne, razumljive in razumne obrazložitve odločitve(4).

8. V obravnavani zadevi izterjuje upnik denarno terjatev iz razmerja finančnega lizinga, ki ga vsebuje neposredno izvršljiv notarski zapis, ki je izvršilni naslov v obravnavani zadevi. Sodišče druge stopnje soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je pravilno s strani upnika zatrjevani odstop od pogodbe opredeliti kot uresničitev opcije predčasne zapadlosti celotne denarne obveznosti lizinga, za katero je bilo dogovorjeno obročno plačilo. Ni bistveno, kako stranka poimenuje svoje ravnanje, ampak kakšna je njegova resnična vsebina in pravna kvalifikacija. V obravnavani zadevi se je upnik kljub navedbi o odstopu skliceval na predčasno zapadlost celotne obveznosti, ki jo je kot tako tudi izterjeval. Pogodbeno razmerje med strankami po pojasnjenem ni prenehalo, ampak se je le spremenila zapadlost obveznosti lizinga (iz obročnega plačila v takojšnjo zapadlost celote).

9. Prisilna pravila potrošniškega prava (četrti odstavek 15. in 19. člen v zvezi s tretjim odstavkom 28. člena Zakona o potrošniških kreditih - v nadaljevanju ZPotK-1) določajo v primeru uveljavitve opcije predčasne zapadlosti celotne obveznosti finančnega lizinga uporabo posebnih finančnih metod prilagoditve obveznosti(5). Tudi upnik je predložil listino (priloga A10), iz katere izhaja, da je bila opravljena prilagoditev zaradi predčasnega poplačila. Sodišče druge stopnje meni, da v pojasnjeni situaciji, ko je za obračun terjatve (zneskovno konkretizacijo) nujno potrebno posebno strokovno znanje finančne stroke, ni utemeljena strogost glede povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (212. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V pravni teoriji in sodni praksi se dopušča tudi t. i. informativni oziroma poizvedovalni dokaz, če stranka ne pozna konkretnih dejstev, ki bi jih sicer morala zatrjevati, ker ležijo zunaj njenega zaznavnega območja(6). Nezmožnost zaznavanja dejstva lahko izvira tudi iz pomanjkanja strokovnega znanja, ki zaznavo sicer omogoča. Z namenom uresničitve pravice dolžnikov do izjave v zvezi s strani upnika podanih trditev in dokazov glede višine terjatve, je v obravnavani zadevi bistveno, da imajo dolžniki možnost preveriti pravilnost upnikovega obračuna s pomočjo strokovnjaka, saj bodo lahko šele po pridobitvi izvedenskega mnenja podali ustrezno konkretizirane obrambne trditve.

10. Ker kršitev pravice do izjave pomeni absolutno bistveno kršitev postopka (8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ki že sama zase pomeni razlog za razveljavitev sodne odločbe, je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, sklep v izpodbijanem delu s pripadajočo stroškovno odločitvijo razveljavilo in v tem obsegu sodišču prve stopnje vrnilo zadevo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku omogočiti dolžnikom, da s pomočjo pritegnjenega izvedenca finančne stroke uresničijo pravico do učinkovitega izjavljanja v postopku. Pri izvedbi dokaza z izvedencem bo moralo sodišče prve stopnje postaviti vprašanja in po potrebi zahtevati pojasnila glede danega izvida in mnenja (prvi odstavek 252. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem sodišče druge stopnje opozarja, da je pojasnilo, kako razumeti elemente za obračun obveznosti v skladu z materialnim pravom, v pristojnosti sodišča, ki mora cenilcu v tej smeri podati ustrezna navodila.

12. Sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da nima pomislekov o obstoju izvršilnega naslova v delu, ki se nanaša na izterjavo obravnavane denarne obveznosti lizinga. Očitki dolžnikov glede ničnosti ne vplivajo na obstoj izvršilnega naslova, a ne zato, ker morda niso utemeljeni(7), ampak ker se nanašajo na druge neizterjevane obveznosti. Ni utemeljeno stališče dolžnikov, da je nična celotna lizing pogodba zaradi ničnosti posameznega določila, s čimer bi odpadel celotni izvršilni naslov. Dolžniki spregledajo načelo afirmacije pogodb, institut stopnjevitosti neveljavnostnih sankcij in institut delne ničnosti (88. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ)(8). Možna je tudi nadomestitev ničnih določil z zakonsko predpisanimi (drugi odstavek 27. člena ZPotK-1).

13. Nosilni razlogi o neveljavnosti izvršilnega naslova iz obrazložitve VSM sklepa I Ip 216/2012, ki ga izpostavljajo dolžniki, se nanašajo na nedenarno terjatev izselitve iz stanovanja v posledici odpovedi pogodbe o lizingu, in ne na pravni položaj strank v primeru predčasne zapadlosti denarne obveznosti lizinga zaradi kršitve pogodbe (zamude s plačili obrokov lizinga), kjer se lizing razmerje nadaljuje (pod spremenjenimi pogoji zapadlosti). V sodni praksi je že bilo zavzeto stališče, da lizingodajalec ne sme odvzeti predmeta lizinga in hkrati od lizingojemalca še zahtevati plačila vseh lizing obrokov, saj bi v tem primeru prišlo do nedopustne posledice, da bi lizingojemalec moral izpolniti prevzeto obveznost v celoti, lizingodajalec pa bi bil svoje obveznosti oproščen(9). Sodišče druge stopnje tudi nima pomislekov glede aktivne legitimacije, saj je prenos izterjevane terjatve na novega upnika ustrezno izkazan, za veljaven pogodbeni odstop denarne terjatve lizinga pa tudi ni nujen prenos lastninske pravice na predmetu lizinga, saj se lahko prenese tudi le posamezna terjatev (prvi odstavek 417. člena OZ). Ker je bila terjatev odstopljena banki, je odstop dopusten tudi po pravilih potrošniškega prava (tretji odstavek 20. člena ZPotK-1).

14. Sodišče druge stopnje še odgovarja, da se sodba Sodišča EU v zadevi C-26/13, na katero se sklicujejo dolžniki, nanaša na dolžnost pojasnitve učinka delovanja valutne klavzule v potrošniškem kreditu na način, da lahko potrošnik na podlagi natančnih in razumljivih pogojev oceni ekonomske posledice, ki iz valutne klavzule zanj izhajajo. V obravnavani zadevi lizing pogodba nima primerljivih elementov opredeljevanja obveznosti plačila lizinga. Iz zapisa dolžnikovih obveznosti v izvršilnem naslovu obravnavane zadeve jasno izhaja v domači in ne tuji valuti izražena pogodbena vrednost lizinga. Pri tem je tudi v domači valuti nominalno določena obveznost glavnice in fiksno opredeljena letna obrestna mera ter mesečni obrok lizinga, ki je vseskozi v enaki višini. Sklicevanje na nedopustnost navedenih pogodbenih pogojev, ker naj bi bili neustrezno pojasnjeni, ne more biti uspešno.

15. Na posplošeno zatrjevanje kršitev človekovih pravic sodišče druge stopnje ne more odgovoriti.

16. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Op. št. (1) Zobec, J. v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list in GV Založba, Ljubljana 2006, 2. knjiga, str. 357. Betetto, N. v: prav tam, str. 611. Op. št. (2) Več o tem glej Zobec, J. v: navedeno delo, str. 358. Op. št. (3) Glej 8. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS, št. Up-147/09 z dne 23. 9. 2010. Op. št. (4) Več o tem pritrdilno ločeno mnenje ustavnega sodnika Jana Zobca k navedeni odločbi.

Op. št. (5) Od zneska sedanje vrednosti obveznosti predčasnega plačila (diskontirane) se odšteje sedanja vrednost (valorizirana) pogodbenih obresti, vključno z morebitnimi stroški, ki bi tekle od dneva predčasnega plačila do dneva zapadlosti plačila po pogodbi, če so bili pogodbene obresti in stroški za to obdobje že obračunani in zajeti v plačila, ki jih je plačal potrošnik.

Op. št. (6) Glej Sklep III Ips 14/2010 in v obrazložitvi navedeno sklicevanje na pravno teorijo.

Op. št. (7) Obrazložitev sodišča prve stopnje, da ničnost ne more vplivati na obstoj izvršilnega naslova, sicer ni pravilno. V sodni praksi je ustaljeno naslednje stališče: Če je nasprotje dogovora glede zamudnih obresti s prisilnimi zakonskimi določili očitno in ga lahko izvršilno sodišče ugotovi že iz podatkov, ki izhajajo iz notarskega zapisa, v tem obsegu ni podan izvršilni naslov in izvršbe ni dopustno dovoliti (Primerjaj VSM sklep I Ip 216/2012, VSM sklep I Ip 567/2012, VSM sklep I Ip 513/2013, VSM sklep I Ip 196/2015 in VSM sklep I Ip 544/2016). Navedeno stališče je tudi v skladu s sodno prakso Sodišča EU. O tem več: Vuksanović, I.: Konec samovolje bančnih upnikov?, Pravna praksa, št. 48/2013, str. 13. Op. št. (8) Kadar je nedovoljeno stanje zajeto v enem ali nekaj pogodbenih določilih, pogodba lahko obstoji v veljavi tudi brez njih, če je namen ugotovitve (delne) ničnosti prav v sanaciji nedovoljenega stanja in je preostali del posla upoštevaje kavzo pogodbenega razmerja še vedno smiseln (primerjaj tudi sodbo II Ips 131/2010). Tak primer je tudi obravnavana zadeva, ko lizing razmerje lahko obstaja tudi brez morebitnega komisornemu dogovoru primerljive klavzule, prepovedane prikrite denarne kazni ali sorodnega prepovedanega stranskega pogodbenega določila. S tem ne more biti prizadet bistveni namen obravnavanega finančnega lizinga, ki je v financiranju lizingojemalcev, ki imajo po plačilu vseh obrokov lizinga odkupno obveznost glede predmeta lizinga za minimalni dodatni znesek.

Op. št. (9) Glej opombo št. 5. obrazložitve sodbe II Ips 736/2008.