Jedro

Za spore v zvezi z imenovanjem in razrešitvijo direktorja javnega holdinga je pristojno sodišče za upravne spore.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ocenilo, da odločitev o zadevi ne spada v sodno pristojnost (1. točka izreka) in predlog predlagateljice za imenovanje P.C. za generalnega direktorja H. d.o.o. zavrglo (2. točka izreka sklepa). Hkrati je zavrglo tudi predlog desetega nasprotnega udeleženca za imenovanje D.K. za generalnega direktorja H. za čas do rednega imenovanja skladno s statutom in predlog, naj sodišče imenuje dva člana razpisne komisije za imenovanje generalnega direktorja po poimenskem predlogu M. in ostalih udeleženih občin (3. točka izreka). Ocenilo je, da niti ZGD niti Zakon o gospodarskih javnih službah (Ur. l. RS, št. 32/93, v nadaljevanju ZGJS) ne dajeta podlage za sodno odločitev, kakršno predlagajo predlagateljice. H. je družba z omejeno odgovornostjo, zato določila 251. člena ZGD, ki predvideva sodno imenovanje članov uprave delniške družbe, v predmetni zadevi ni možno uporabiti.

Proti temu sklepu je predlagateljica vložila pravočasno pritožbo. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba je utemeljena.

ZGJS za spore v zvezi z imenovanjem in razrešitvijo direktorja javnega podjetja (tretji odstavek 27. člena) predvideva pristojnost sodišča za upravne spore. H. je v statutu (A4) opredeljen kot javni holding mestnih javnih podjetij. Holding podjetje je v ZGD (495. člen) umeščen v poglavje, ki ureja povezane družbe. Pri holdingu gre za družbo z večinskim deležem v pravno sicer samostojnih podjetjih, pri čemer holding opravlja predvsem dejavnost ustanavljanja, financiranja in upravljanja teh družb na osnovi večinske kapitalske udeležbe. Praviloma se holding družba ustanavlja zato, da bi upravljala z udeležbo v drugih pravno samostojnih družbah. Kakšnih posebnih določil o imenovanju in razrešitvi direktorja niti o poslovodstvu nasploh ta del ZGD ne ureja. Ker pa v 13. členu ZGJS predvideva tudi ustanovitev javnega holdinga, H. d.o.o. pa je, kot izhaja iz 3. člena statuta tega holdinga, s svojimi kapitalskimi vložki udeležen v šestih ljubljanskih javnih podjetjih, je tudi za spore v zvezi z imenovanjem in razrešitvijo direktorja predlagatelja (H. d.o.o.) pristojno sodišče za upravne spore.

Po določilu 19. člena ZPP mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. Prvostopno sodišče je na podlagi materialnopravne presoje odločilnih navedb obeh pravdnih strank in na osnovi podatkov iz sodnega registra ocenilo, da v nobenem sodnem postopku meritorno odločanje v tej zadevi ni dopustno. Iz teh razlogov je predlog in nasprotni predlog zavrglo. Ker je s tem poseglo v pristojnost upravnega sodišča, je pritožba, v kolikor uveljavlja kršitev 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, utemeljena. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi določila 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Upoštevajoč določilo četrtega odstavka 27. člena in prvega odstavka 13. člena ZGJS pa bo moralo prvostopno sodišče v nadaljnjem postopku odločiti o svoji pristojnosti na podlagi prvega odstavka 19. člena ZPP, saj pritožbeno sodišče za spremembo izpodbijanega sklepa v zakonu nima pooblastil.