Jedro

Iz vsebine verodostojne listine je razvidno, da upnik izterjuje tudi obresti od obresti. Od neplačanih obresti pa je mogoče zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.

Izrek

Ugovoru se delno ugodi, izpodbijani sklep se v 2. točki izreka razveljavi glede glavnice v znesku 4032,73 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 16.11.2000 dalje in glede izvršilnih stroškov v znesku 6.620,40 SIT ter se v tem obsegu postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.

V preostalem (glede glavnice v znesku 6.930,75 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 20.11.2000 dalje ter glede izvršilnih stroškov v znesku 11.379,60 SIT) se ugovor zavrne in v tem obsegu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je štelo ugovor proti sklepu o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) za neobrazložen, zato ga je poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

V pravočasnem ugovoru je dolžnik navedel, da je obračun obresti za računu št. 2100744, zaradi napačnega datuma plačila, nepravilen. Po mnenju dolžnika je obračun obresti nepravilen tudi za ostale račune. Plačilo obrestnih obresti pa je v nasprotju z zakonom.

Ugovor je deloma utemeljen.

Po 2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena Zakona o izvršbi in zavarovnaju (v nadaljevanju: ZIZ), mora biti ugovor obrazložen. Dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Dolžnik je v ugovoru navedel, da je račun št. 2100744 plačal že dne 10.03.1998 in ne šele 06.04.1998 kot je v predlogu za izvršbo navedel upnik. Zatrjevano dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do delne zavrnitve zahtevka v pravdi, če bi se izkazalo za resnično, je dolžnik podkrepil tudi s sporočilom o obremenitvi ter izpiskom Agencije RS za plačilni promet, oba z dne 10.03.1998 (prilogi B1 in B2). Zato je ugovor dolžnika (glede zamudnih obresti za čas od 05.03.1998 do 06.04.1998 - priloga A1) v višini 460,85 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 16.11.2000 dalje, šteti za obrazložen in s tem za utemeljen.

Utemeljena je tudi ugovorna navedba glede obrestnih obresti. Iz vsebine verodostojne listine (priloga A2) je razvidno, da upnik izterjuje tudi obrestne obresti v višini 3.571,88 SIT. Od neplačanih obresti pa je mogoče zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo (2. odst. 279. člena Zakona o obligacijskih razmerjih). Ker je upnik predlog za izvršbo vložil dne 20.11.2000 (redna št. 1), mu tako šele od tega dne dalje (in ne od 16.11.2000, kot je navedeno v predlogu za izvršbo) pripadajo tudi zakonite zamudne obresti. Dolžnikov ugovor je zato v tem delu - za znesek v višini 3.571,88 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 16.11.2000 dalje, utemeljen.

Glede preostalega dela izterjevane terjatve v višini 6.930,75 SIT, pa dolžnik ni navedel pravno pomembnih dejstev, s katerimi bi obrazloženo oporekal obstoju terjatve. Ugovorna navedba, da je obračun obresti nepravilen tudi pri drugih računih, je namreč premalo konkretna, da bi jo bilo mogoče preizkusiti. Obračuni obresti namreč vsebujejo konkretne podatke in jih je zato treba izpodbijati samo z določnimi ugovori.

Dolžnik je glede na znesek izterjevane glavnice z ugovorom uspel v višini 4.032,73 SIT, kar predstavlja 36,78 % vrednosti spornega predmeta. Zato je v enakem odstotku ugovor utemeljen tudi glede stroškov izvršilnega postopka (2. odst. 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ). Ugovor je tako utemeljen glede stroškov izvršilnega postopka v višini 6.620,40 SIT.

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje na podlagi 2. tč. 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ugovor dolžnika delno zavrnilo in izpodbijani sklep o izvršbi potrdilo za glavnico v višini 6.930,75 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 21.11.2000 dalje do plačila ter glede izvršilnih stroškov v višini 11.379,60 SIT od 24.11.2000 dalje do plačila. V preostalem delu je ugovoru dolžnika na podlagi 3. tč. 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ delno ugodilo in v tem delu razveljavilo izpodbijani sklep o izvršbi v 2. tč. izreka ter odločilo, da se zadeva nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.