Jedro

Organ za BPP je pravilno po drugem odstavku 67. člena ZUP nepopolno prošnjo zavrgel, saj tožnik po pozivu organa za BPP v odrejenem roku pomanjkljivosti vloge ni odpravil.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je podpredsednica Okrožnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju organ za brezplačno pravno pomoč) zavrgla prošnjo tožnika z dne 20. 11. 2015 (pravilno 20. 11. 2014 - op. sodišča) za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) za pravno svetovanje in zastopanje v postopku obnove kazenskega postopka pravnomočno končanega s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani III K 26997/2012 z dne 29. 5. 2013 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani III K 26997/2012 z dne 27. 11. 2013. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik podal prošnjo, ki je bila nepopolna, zato je bil pozvan na odpravo pomanjkljivosti 24. 12. 2014 in 27. 1. 2015. Tožena stranka navaja 32. člen in 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP), ki ju citira. Ker tožnik ni dopolnil svoje vloge v skladu s pozivom tožene stranke, je tožena stranka prošnjo tožnika za dodelitev BPP skladno s 1. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP v zvezi z drugim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) zavrgla.

Tožnik v tožbi navaja, da je trenutno na prestajanju zaporne kazni v ZPKZ Dob. Toženi stranki očita, da ni upoštevala členov 2, 31, 31a, 34 in 37 ZBPP. Navaja, da ima vsak človek pravico do BPP, če le-ta dokazuje, da je popolnoma brez vsega, prihodkov, nepremičnin in premičnin, tako kot tožnik. Navaja 11. člen, 13. člen, drugi odstavek 23. člena in drugo alinejo prvega odstavka 24. člena ZBPP. Navaja, da ima kot pravno relevantno verjetne izglede za uspeh, da dokaže svojo nedolžnost. Prestaja 12-letno zaporno kazen in je popolnoma brez vsega in si odvetnika ne more privoščiti. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter ugodi prošnji za BPP.

Tožena stranka je dostavila upravne spise, na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je organ za BPP pravilno zavrgel tožnikovo vlogo za BPP z dne 20. 11. 2014 kot nepopolno in s tem neprimerno za obravnavanje na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP oz. skladno s 1. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP.

Iz spisne dokumentacije izhaja, da je tožnik 20. 11. 2014 vložil prošnjo za BPP za pravno svetovanje in zastopanje v postopku obnove kazenskega postopka, ki je bil pravnomočno končan. Ker tožena stranka ni mogla ugotoviti ali so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 32. člena ZBPP, ki dokazujejo obstoj pogoja za dodelitev BPP, kar bi moral tožnik priložiti že v skladu z navedenim členom ZBPP k prošnji, je tožnika pravilno pozvala k dopolnitvi vloge. Tožnik je bil pozvan, da navede razloge za obnovo kazenskega postopka, ki je pravnomočno končan s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani III K 26997/2012 v zvezi s sodbo Višjega sodišča z dne 27. 11. 2013, s katero je bil tožnik spoznan za krivega kaznivega dejanja uboja po prvem odstavku 115. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1). Tožnik je bil v pozivu na dopolnitev tudi seznanjen s pravnimi posledicami, če vloge ne dopolni in če ne odpravi pomanjkljivosti. Iz upravnih spisov izhaja, da je bil tožnik dvakrat pozvan, in sicer 24. 12. 2014 in 27. 1. 2015. V obeh pozivih tožena stranka tožnika poziva, da naj v osemdnevnem roku dopolni svojo prošnjo tako, da navede razloge za obnovo kazenskega postopka. Poziva je tožnik prejel, vendar pa v postavljenem roku ni odgovoril na način, da bi lahko tožena stranka ugotovila, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih za dodelitev BPP določa ZBPP. Kot izhaja iz upravnih spisov je tožnik, podobno kot v tožbi, pojasnil zgolj, da potrebuje odvetnika, da dokaže svojo nedolžnost in da ima po Ustavi Republike Slovenije vsak pravico do BPP, če nima sredstev.

Po ZBPP pa prosilec ni samodejno upravičen do dodelitve BPP že zgolj na podlagi zakona, kot meni tožnik, kar je tožniku v postopku pojasnila tudi tožena stranka. Za dodelitev BPP morajo biti izpolnjeni pogoji po ZBPP. Med drugim se mora po 24. členu ZBPP kot pogoj za dodelitev upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Tako se mora, kot pravilno navaja tudi tožena stranka, ugotavljati, ali je izpolnjen zakonski pogoj, ki mora biti izpolnjen poleg finančnega in premoženjskega stanja prosilca. To pa je, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (prvi odstavek 24. člena ZBPP).

Ker tožnik ni dopolnil vloge na način, da bi tožena stranka lahko ugotovila ali obstajajo navedeni razlogi, tožena stranka tega tudi ni mogla ugotoviti, saj tožnikova vloga ni bila sposobna za obravnavanje. V zadevi gre zato za nepopolno vlogo po 67. členu ZUP. Zato je po presoji sodišča tožena stranka tožnikovo prošnjo, ker ni obsegala podatkov in informacij, ki vplivajo na dokaz obstoja pogojev za dodelitev BPP, ki jih mora predložiti prosilec (32. člen ZBPP), in ker tožnik tega tudi po dveh pravilnih pozivih ni dopolnil, kot je to od njega zahtevala tožena stranka, je ta utemeljeno zavrgla njegovo prošnjo kot neprimerno za obravnavo. Po drugem odstavku 67. člena ZUP organ vlogo stranke, v kateri ta po pozivu organa v odrejenem roku pomanjkljivosti vloge ne odpravi, s sklepom zavrže. Glede na zgoraj povedano sklicevanje tožnika na pravno podlago za dodelitev BPP po ZBPP in tožnikove navedbe glede njegovega premoženjskega stanja, ne more vplivati na drugačno odločitev.

Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijanega sklepa pravilen in zakonit, sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti uradoma in tudi ne kršitve Ustave RS, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.