Jedro

BPP se lahko dodeli tudi v drugačnem obsegu od predlaganega, če organ oceni, da bo s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat. Takšna odločitev pa ni ovira za vložitev nove prošnje za dodelitev BPP kot oprostitev plačila stroškov izvedenca ali predujma, če bo v nadaljevanju postopka postavitev izvedenca potrebna.

Oprostitev plačila stroškov sodnega postopka po določbah ZBPP ne zajema tudi oprostitve plačila sodnih taks. S črtanjem 1. točke 5. odstavka 26. člena ZBPP je bila namreč BPP v obliki oprostitve plačila sodnih taks ukinjena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo tožeči stranki odobrila izredno brezplačno pravno pomoč za zastopanje v postopku zaradi ureditve stikov mladoletnih otrok A.A. in B.B. z njunim očetom C.C., od 27. 6. 2011 dalje, in za izvajanje brezplačne pravne pomoči določila D.D., odvetnika v E. Iz obrazložitve sledi, da je tožeča stranka prejemnica denarne socialne pomoči, zato se njen finančni položaj, skladno z 2. odstavkom 12. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 96/04-UPB1 in 23/08), ne ugotavlja. Prošnja je utemeljena tudi po vsebini (24. člen ZBPP), zato se ji v obsegu, razvidnem iz izreka odločbe, ugodi. Za odobritev brezplačne pravne pomoči v preostalem, večjem obsegu, tudi za oprostitev plačila stroškov izvedenca, pa v trenutku odločanja pogoji niso izpolnjeni.

Tožnica vlaga tožbo v upravnem sporu. Z izpodbijano odločbo je prizadeta njena pravica do celovite brezplačne pravne pomoči v smislu 1. člena ZBPP, ker je odločitev glede obsega pomoči, ki se ji dodeli, nepravilna. Tožeči stranki se namreč po izpodbijani odločbi ne dodeli tudi zaprošena bpp kot oprostitev vseh stroškov postopka, vključno s stroški izvedenca. Gotovo je, da bodo tožeči stranki v postopku ureditve stikov nastali tudi stroški postopka, če ne drugega, obveznost plačila sodnih taks, ki jih kot prejemnica denarne socialne pomoči, ne bo mogla kriti. Gotovo je tudi, da bo kot predlagateljica morala nositi vsaj nekatere stroške postopka, predvsem takso za uvedbo postopka in del drugih stroškov, tudi stroške izvedenca (36. člen ZNP). Tako bi morala tožena stranka ob pravilni uporabi materialnega prava (ZBPP) tožeči stranki odobriti bpp ne le za pravno pomoč za zastopanje v postopku, temveč tudi kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka, saj je glede na njeno finančno stanje in namen zadeve, ki je v ureditvi stikov mladoletnih otrok z očetom, do tega očitno upravičena. Zato predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo toženi stranki v novo odločanje, podrejeno pa, da samo odloči tako, da spremeni 1. točko izreka izpodbijane odločbe tako, da pravilno glasi: „F.F., roj. ..., stan. ..., se dodeli izredno brezplačno pravno pomoč za zastopanje in za oprostitev vseh stroškov v postopku zaradi uredite stikov mladoletnih otrok A.A. in B.B. z njunim očetom C.C., od 27. 6. 2011 dalje.“ ter naloži toženi stranki v plačilo vse stroške tožeče stranke v priglašeni višini, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila, v roku 15 dni.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti vztraja pri izpodbijani odločitvi. Odločanje o oprostitvi, odlogu ali obročnem odplačilu sodnih taks je skladno z 12. členom ZST-1 v pristojnosti sodišča, ki obravnava zadevo in ne v pristojnosti organa za bpp. Sodna taksa (sicer tudi del stroškov postopka) predstavlja samostojno materijo, ki jo ureja Zakon o sodnih taksah (ZST-1). V postopku, v katerem je prosilki z izpodbijano odločbo dodeljena bpp za zastopanje, bo torej imela tožeča stranka kot predlagateljica možnost predlagati taksno oprostitev, o kateri bo sodišče, ki vodi postopek, odločalo po ZST-1, upoštevajoč okoliščino, ki jo je v postopku dodelitve bpp presojala tudi tožena stranka, to je dejstvo, da je tožnica upravičena do denarne socialne pomoči. V trenutku odločanja o prošnji pa je bilo tudi preuranjeno sklepati, da bo v postopku potrebno postaviti izvedenca. V okviru nepravdnega postopka v zvezi z določitvijo stikov se namreč med strankama prvenstveno išče sporazum. Šele če ta ni mogoč, bo morda v nadaljevanju postopka potrebno postaviti tudi izvedenca. Kolikor bo do tega prišlo, bo prosilki v postopku določen rok za založitev predujma za izvedenca in v tem času bo imela možnost vložiti novo prošnjo za dodelitev bpp. Ob upoštevanju navedenega tožena stranka ocenjuje, da je bil v obravnavanem primeru postopek zakonit in pravilen, prav tako pa tudi ni bil kršen materialni predpis v škodo tožeče stranke. Sodišču zato predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Tožeči stranki brezplačna pravna pomoč po presoji sodišča utemeljeno ni bila priznana tudi kot oprostitev plačila vseh stroškov sodnega postopka, ki jih tožeča stranka, razen stroškov za izvedenca, v svoji prošnji ni konkretizirala.

V zvezi s stroški za izvedenca se sodišče strinja z oceno tožene stranke, da v času izdaje izpodbijane odločbe potreba po dodelitvi brezplačne pravne pomoči v predlaganem obsegu ni bila izkazana. Skladno z določbami 28. člena ZBPP se namreč bpp lahko dodeli tudi v drugačnem obsegu od predlaganega, kolikor organ oceni, da bo s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat. Kot v odgovoru na tožbo pravilno poudari že tožena stranka, izpodbijana odločitev ni ovira za vložitev nove prošnje za dodelitev bpp kot oprostitev plačila stroškov izvedenca ali predujma, kolikor bo v nadaljevanju postopka, zaradi ugotavljanja otrokovih koristi, postavitev izvedenca potrebna.

Tožba je neutemeljena tudi v delu, ki se nanaša na oprostitev plačila sodnih taks, ki naj bi jih tožeča stranka po svojih navedbah uveljavljala v okviru prošnje za oprostitev plačila vseh stroškov postopka. Oprostitev plačila stroškov sodnega postopka po določbah ZBPP namreč ne zajema tudi oprostitve plačila sodnih taks. Ta je po noveli ZBPP-B urejena le še v zakonu, ki ureja sodne takse (ZST-1) in v določbah posameznih procesnih zakonov. S črtanjem 1. točke 5. odstavka 26. člena ZBPP je bila namreč brezplačna pravna pomoč v obliki oprostitve plačila sodnih taks ukinjena. Po uveljavitvi novele je zato taksno oprostitev možno uveljavljati le še v sodnem postopku o glavni stvari.

Ker so tožbeni ugovori po navedenem neutemeljeni, sodišče pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma, tudi ni našlo, je tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006, 62/2010, v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo. Odločitev o stroških temelji na 4. odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka svoje stroške postopka. V zadevi je bilo odločeno na nejavni seji skladno s 1. odstavkom 59. člena istega zakona, ker dejansko stanje, na katerem temelji izpodbijana odločitev, med strankama ni sporno.