Jedro

Tožena stranka je sicer res za delo, ki se je končalo v dveh mesecih, sklenila pogodbo o zaposlitvi za čas šestih mesecev. Vendar pa vrsta pomembnih okoliščin to opravičuje.

Ob dejstvu, da je bilo delo, zaradi katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, zaključeno pred potekom določenega časa, je tožena stranka tožniku lahko odredila druga ustrezna dela in mu na ta način zagotovila delo do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Takega ravnanja tožene stranke ni mogoče šteti za zlorabo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je bila med strankama pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo 30. 11. 2012, ampak še vedno traja, za vrnitev na delo in za priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja od 1. 12. 2012 dalje. Ugotovilo je, da sta stranki sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas in da je obstajal za to zakonit razlog - povečan obseg dela, do katerega je prišlo zaradi izredne dobave premoga v maju 2012. Presodilo je, da pogodba o zaposlitvi, ki je bila sklenjena za čas od 5. 6. 2012 do 30. 11. 2012, ni nezakonita, če se je delo v zvezi z izredno dobavo premoga končalo pred potekom te dobe.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo s pravno presojo sodišča prve stopnje, zato je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo izpodbijano sodbo.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je pravočasno revizijo vložil tožnik, ki uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da pogodba o zaposlitvi za določen čas ni bila sklenjena zakonito, ker je razkladanje izredne pošiljke trajalo samo dva meseca, pogodba pa je bila sklenjena za šest mesecev. Meni, da sta sodišči napačno uporabili materialno pravo, ko sta zakonitost sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas utemeljevali z dodatnim razlogom, ki v pogodbi ni bil naveden (z nadomeščanjem začasno odsotnih delavcev, ki jih tožena stranka niti ni poimensko navedla). Tak pristop sodišča naj bi bil v nasprotju s sodno prakso. Nelogično naj bi bilo, da je tožena stranka za razklad ene pošiljke premoga, ki dotlej v praksi nikoli ni trajal več kot dva meseca, s tožnikom sklepala pogodbo o zaposlitvi za obdobje šestih mesecev, zlasti še, ker je tožnik nastopil delo, ko je bil pretežni del premoga že razložen na deponije. Tožena stranka je takoj po prenehanju zaposlitve tožnika ponovno za določen čas zaposlila tri nove delavce na enakem delovnem mestu. To in vrsta drugih dokazov naj bi posredno kazala na trajnost potrebe po zaposlitvi tožnika, vendar jih sodišči nista upoštevali. Uveljavlja tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi jo sodišče prve stopnje zagrešilo s tem, ker ni zaslišalo priče A. A., pač pa je upoštevalo le njeno pisno izjavo. S tem naj bi bilo kršeno načelo obojestranskega zaslišanja in načelo ustnosti. Bistvene kršitve se očitajo tudi v zvezi z izvedbo dokazov z zaslišanjem B. B. in C. C. Če bi izvedlo vse dokaze, bi sodišče po mnenju revidenta ugotovilo, da je tožena stranka z novo zaposlenimi delavci vedno sklepala delovno razmerje najprej za določen čas šestih mesecev, po navedenem obdobju pa za nedoločen čas. Ker je bilo tudi v trem primeru tako, meni, da bi moralo sodišče ugotoviti, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena v nasprotju z zakonom in priznati tožniku transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Revizija neutemeljeno uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Sodišče ni zagrešilo niti absolutne bistvene kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP niti relativne bistvene kršitve iz prvega odstavka 339. člena ZPP v povezavi z 236a. členom ZPP. V tem sporu je bilo odločilno, ali je prišlo v maju 2012 do izredne pošiljke premoga in ali je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi zaradi te pošiljke. Ostalo je stvar materialno pravne presoje. Obe dejstvi je sodišče prve stopnje ugotovilo z zaslišanjem prič, ki so to potrdile in vpogledom v listine. Zaslišanje A. A. in njena pisna izjava nista bili odločilen dokaz o pomembnih dejstvih, saj so poleg nje o njih izpovedale tudi druge priče (C. C., E. E., F. F.), prav tako ne tudi tisti del izpovedi B. B. in C. C., o katerem naj bi se izvedlo soočenje med njima ter A. A. in B. B. Zakaj je dokazne predloge zavrnilo, je sodišče prve stopnje izčrpno pojasnilo, sodišče druge stopnje pa ugotovilo, da z zavrnitvijo ni kršilo določb pravdnega postopka. S tem soglaša tudi revizijsko sodišče in razlogov za to ne ponavlja, saj so podrobno obrazloženi v obeh sodbah.

8. Po 3. alineji prvega odstavka 52. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 42/2002 in naslednji) se pogodba o zaposlitvi za določen čas lahko sklene v primeru začasno povečanega obsega dela. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je direktor tožene stranke 28. 2. 2012 sprejel sklep o zaposlitvi delavca pri transportu premoga za določen čas zaradi začasno povečanega obsega dela ob predvidenih dobavah premoga. Tožena stranka je namreč zaradi nizkih cen izrabila priložnost in v maju 2012 naročila izredno dobavo premoga. Revizija neutemeljeno vztraja, da dobava ni bila izredna, ker naj bi tožena stranka v vsakem primeru morala poleti 2012 premog naročiti, saj naj bi ji ga sicer zmanjkalo. Ugotovljeno je bilo, da ima tožena stranka z rednim dobaviteljem sklenjeno pogodbo, s katero se predvidijo letne dobave premoga. Pošiljka v maju 2012 je bila izven tako predvidene dobave in tudi ni bila dobavljena s strani rednega dobavitelja. Vse od konca leta 2009 tožena stranka v poletnih mesecih tako velike količine premoga ni odpremila v tako kratkem času. Zato je sodišče druge stopnje to dobavo pravilno označilo kot izredno tako po količini kot tudi glede na dobavitelja.

9. Izredna dobava premoga, ki jo je tožena stranka prejela v maju 2012, je razlog, ki ima logično posledico - povečan obseg dela. Da je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas prav zaradi tega razloga, sta sodišči prepričljivo ugotovili. Utemeljeno nista sledili revizijski trditvi o zlorabi instituta pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki naj bi izhajala iz dejstva, da je bila pogodba sklenjena za šest mesecev, razkladanje dobavljenega premoga pa je trajalo le dva meseca. Tožena stranka je sicer res za delo, ki se je končalo v dveh mesecih, sklenila pogodbo o zaposlitvi za čas šestih mesecev. Vendar pa vrsta pomembnih okoliščin to opravičuje. Treba je namreč upoštevati, da je bila odločitev o zaposlitvi za določen čas sprejeta že 13. 3. 2012, ko je bila izredna dobava komaj dogovorjena (istega dne je bil sklenjen sporazum o izredni dobavi premoga), pošiljka je prihajala iz Indonezije, z ladijskim prevozom, pri katerem lahko prihaja do večjih (tudi dvotedenskih) zamud, nakar sledi še odprema iz Luke Koper do deponij (z vlaki), nenazadnje pa se je precej zavlekel tudi sam postopek sklenitve pogodbe o zaposlitvi, saj je na podlagi razpisanega prostega mesta z dne 13. 3. 2012 tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi šele 31. 5. 2012. V teh okoliščinah je trditev o zlorabi sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas neutemeljena.

10. Glede drugih razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki sta jih sodišči tudi ugotavljali, revizija sicer utemeljeno navaja, da sodišče razlogov, ki v pogodbi o zaposlitvi za določen čas niso navedeni, ne more naknadno ugotavljati. Ugotavlja lahko le obstoj razloga, ki je naveden v pogodbi o zaposlitvi, tega pa je sodišče ugotovilo. Če je ugotovilo tudi, da je po končanem razkladanju izredne pošiljke tožena stranka tožniku odredila dela, ki jih je bilo treba opraviti zaradi odsotnosti drugih delavcev, odločitev ni nezakonita, saj takega ravnanja tožene stranke ni mogoče šteti za zlorabo. Ob dejstvu, da je bilo delo, zaradi katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, zaključeno pred potekom določenega časa, je tožena stranka tožniku lahko odredila druga ustrezna dela in mu na ta način zagotovila delo do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.

11. Ker niso podani z revizijo uveljavljeni razlogi, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

12. Tožena stranka v skladu s petim odstavkom 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS št. 2/2004) krije sama svoje stroške odgovora na revizijo.