12. 1. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B. iz Ž., ki ju oba zastopa C. C., odvetnik v Z., na seji senata dne 23. decembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 188/2002 z dne 18. 12. 2002 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 2054/99 z dne 18. 9. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku pritožnikov, da sta prodajna pogodba z dne 2. 12. 1996 in prodajna pogodba z dne 19. 2. 1997 (obe sklenjeni med pritožnikoma kot kupcema in drugo toženo stranko kot prodajalcem) razdrti po samem zakonu. Odločilo je, da sta prva tožena stranka (posrednik) in druga tožena stranka (prodajalec) dolžna pritožnikoma nerazdelno plačati 22.000 DEM v tolarski protivrednosti s pripadajočimi obrestmi. Na pritožbo prve tožene stranke je Višje sodišče spremenilo odločitev sodišča prve stopnje tako, da je tožbo zoper prvo toženo stranko zavrglo. Pritožnika sta vložila revizijo, ki pa je bila zavrnjena.

2.Zoper izpodbijani sodni odločbi vlagata pritožnika ustavno pritožbo. Pritožnika uveljavljata kršitev pravic iz 22. in prvega odstavka 23. člena Ustave. V ustavni pritožbi nasprotujeta stališču sodišč, da predlagateljema škoda še ni nastala in da zato manjka eden od elementov odškodninske odgovornosti. Navajata, da je posrednik, ki je posredoval pri sklenitvi prodajnih pogodb, ki sta bili razdrti po samem zakonu, odgovoren za škodo, ki je nastala po njegovi krivdi. Škoda je po njunem mnenju nastala v trenutku, ko sta bili prodajni pogodbi razdrti, in sicer v višini plačane kupnine s pripadki.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi kršitev pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi izpodbijano sodno odločbo le glede vprašanja, ali so bile z njima kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Navedb pritožnikov, s katerimi uveljavljata zgolj zmotno uporabo materialnega prava, Ustavno sodišče ni pristojno presojati. Pritožnika sicer zatrjujeta kršitev pravice iz 22. člena Ustave, vendar tega z navedbami v ustavni pritožbi ne izkažeta. Zgolj dejstvo, da sta sodišči v navedeni zadevi zavzeli drugačno pravno stališče, kot ga imata pritožnika, ne zadošča za sklep o kršitvi navedene ustavne pravice.

5.Pravica do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave) je ustavno procesno jamstvo, ki zagotavlja pravico do meritorne odločitve. Sodišče je pritožnikovem zahtevku proti drugi toženi stranki ugodilo, to, da je tožbo zoper prvo toženo stranko zavrglo, pa samo po sebi tudi še ne pomeni kršitve te pravice. Ta pravica bi bila lahko kršena, če bi odločitev sodišča temeljila na pravnem stališču, ki bi bilo nesprejemljivo z vidika pravice do sodnega varstva. Pritožnika ne pojasnita, zakaj naj bi bilo stališče, na katerem temelji ta odločitev (preuranjenost zahtevka, ker škoda še ni nastala), nesprejemljivo z vidika pravice do sodnega varstva.

Glede na to, da lahko pritožnika v primeru, če bi se izkazalo, da je škoda nastala, proti prvi toženi stranki vložita novo tožbo, pa nestrinjanje s pravno presojo sodišča, kot je bilo že zgoraj povedano, ne zadošča za sklep o kršitvi navedene pravice. Zgolj s tem, da je sodišče zahtevek proti prvi toženi stranki zavrglo, namesto da bi ga zavrnilo, pa pritožnikoma pravica do sodnega varstva ni mogla biti kršena.

6.6. Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjujeta pritožnika, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger