Jedro

Med strankama ni sporno, da je tožeča stranka vpisana v register političnih strank pri Ministrstvu za notranje zadeve, njena pravnoorganizacijska oblika je politična stranka. Drugi odstavek 2. člena ZNOrg izrecno določa, da organizacija ni nevladno organizacija, če jo je ustanovila politična stranka. Na podlagi te izrecne zakonske določbe tožeča stranka ne izpolnjuje prvega pogoja iz 4. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP.

V obravnavanem primeru 4. točka prvega odstavka 10. člena ZBPP določa pogoje pod katerimi so nevladne organizacije oz. združenja upravičene do BPP, tožeča stranka pa ni izkazala, da je nevladna, neprofitna organizacija/združenje, ki uradno deluje v javnem interesu in da bo prejeto BPP uporabila za postopek oz. v sporu v zvezi z delovanjem njene nevladne, neprofitne dejavnosti v javnem interesu. Tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev iz te točke zakona, kar pa ne pomeni, da je ureditev diskriminatorna. Ureditev po mnenju sodišča ni diskriminatorna, saj določa enake pogoje za vse nevladne organizacije oz. združenje, pogoji ki jih določa, pa tudi niso takšni, da jih ne bi bilo mogoče izpolnjevati oz. bi bilo prekomerno otežena možnost, da se jih izpolni oz. pridobi te lastnosti. Po zgoraj obrazloženem sodišče ni našlo kršitev 14., 15. in 23. člena Ustave RS.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

21.Glede na zgoraj obrazloženo, je torej odločitev upravnega organa pravilna in zakonita, materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno, spoštovana pa so bila tudi pravila postopka, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Obrazložitev

Glede poteka upravnega postopka

1.Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz obrazložitve izhaja, da je pravnoorganizacijska oblika tožeče stranke: politična stranka, kar pomeni, da ne sodi med pravne subjekte, ki so po 10. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) opredeljeni kot upravičenci do brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP).

22.Tožeča stranka je sicer v tožbi predlagala odločanje sodišča v sporu polne jurisdikcije, vendar za takšno odločanje, glede na to, da je sodišče presodilo, da je odločitev upravnega organa pravilna in zakonita, v konkretnem primeru ni bilo podlage.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

2.Tožeča stranka se z odločitvijo upravnega organa ne strinja in vlaga tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da je materialno pravno stališče tožene stranke zmotno, da se z imenovanjem pooblaščenega odvetnika v okviru instituta brezplačne pravne pomoči, stranki zagotovi učinkovito in dejansko uresničevanje ter pravno varstvo njenih pravic. Pravica do sodnega varstva sodi po Ustavi Republike Slovenije med temeljne človekove pravice in svoboščine, zato ne zadošča, da je le-ta priznana zgolj teoretično, pač pa mora biti zagotovljeno njeno dejansko in učinkovito izvrševanje. Svoje navedbe potrjuje s sklicevanjem na 14., 15. in 23. člen Ustave Republike Slovenije, ter na sklepa Up 40/97 z dne 7. 3. 1997 in Up 103/97 z dne 26. 2. 1998.

3.V tožbi poudarja, da ne držijo materialno pravni zaključki v izpodbijanem sklepu, da ne spada med pravne subjekte, ki so po 10. členu ZBPP opredeljeni kot upravičenci do brezplačne pravne pomoči, saj je v drugem odstavku 12. člena Zakona o političnih strankah (v nadaljevanju ZPolS) določeno, da politična stranka postane pravna oseba z dnem vpisa v register. Politična stranka je namreč združenje posameznikov za uresničevanje njihovih političnih ciljev. Ker sodne prakse na to temo ni, se tožeča stranka naslanja na pravno teorijo. Ter opozarja na neenotno sodno prakso v njenih zadevah: Bpp 262/2024 z dne 15. 2. 2024, Bpp 874/2024 z dne 12. 6. 2024 in I R 825/2022 z dne 28. 3. 2022.

K točki II izreka:

4.Poudarja, da so politične stranke v Republiki Sloveniji po strukturi korporacije oziroma društva, ustanovljena za posebne namene. Tako je politična stranka po temeljni strukturi društvo. Politične stranke ureja ZPolS kot posebno pravno osebo, in sicer gre za pravno osebo "sui generis", čeprav upoštevaje glavne značilnosti veljajo zanje vse bistvene značilnosti društva. Politične stranke delujejo v javnem interesu in zasledujejo splošno korist. Navaja, da je njen status neprofitno združenje, ki deluje v javnem interesu ter je vpisano v register političnih strank pri Ministrstvu za notranje zadeve. Zato tožeča stranka meni, da je upravičena do brezplačne pravne pomoči, saj je njen status podvržen pod 4. točko prvega odstavka 10. člena ZBPP in ni razloga, da se njeni vlogi ne bi ugodilo. Poleg tega dodaja, da je tožena stranka nepopolno ugotovila dejansko stanje zadeve, saj ni res, da je bistvo spora III P 392/2022 odškodninski zahtevek, ampak je ugotovitveni to je: da je volilna kampanja v letu 2022 potekala nezakonito.

5.Sodišču predlaga, da odloči v sporu polne jurisdikcije tako da izpodbijano odločbo odpravi in jo nadomesti tako, da njeni prošnji za brezplačno pravno pomoč ugodi. Podredno pa predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu za brezplačno pravno pomoč v ponovno odločanje. Pri tem priglaša stroške postopka.

Odgovor na tožbo

23.Kadar sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

6.Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis.

Odločitev brez glavne obravnave

7.V predmetni zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave, na seji, saj dejansko stanje, ki je podlaga za sprejem odločitve sodišča ni bilo sporno in ga torej ni bilo potrebno dopolnjevati (prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Predmet presoje v predmetni zadevi je namreč izključno pravno vprašanje, in sicer vprašanje razlage 4. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP. Sporno je torej izključno pravno vprašanje oz. razlaga določil. V takem primeru prvi odstavek 59. člena ZUS-1 daje sodišču izrecno pooblastilo, da lahko o zadevi odloči tudi brez glavne obravnave. Hkrati koncentracija postopka na pravna vprašanja predstavlja tudi dopustno izjemo od izvedbe glavne obravnave v skladu s prvim odstavkom 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) po judikaturi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP).

------------------------------- 1 ESČP, Ramos Nunes de Carvalho e Sá proti Portugalski z dne 6. 11. 2018, 190. točka obrazložitve; VSRS sodba opr. št. X Ips 11472020 z dne 17. 11. 2020. 2 https://www.ajpes.si/Registri/Drugi_registri/Evidenca_nevladnih_organizacij/Splosno. 3 UPRS sodba opr. št. IV U 261/2010 z dne 16. 12 2010. 4 Tako UPRS sodba opr. št. I U 558/2022-7 z dne 11. 7. 2022 in Sodišče EU v zadevi DEB: C-279/09 z dne 22. 12. 2010, 28.-45. točka obrazložitve.

K točki I izreka:

8.Tožba ni utemeljena.

9.V obravnavani zadevi sodišče presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe s katero je Organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil vlogo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj kot politična stranka ni med upravičenci za dodelitev brezplačne pravne pomoči v skladu s 10. členom ZBPP.

Zveza:

10.Med strankama je sporno ali je tožeča stranka upravičena do BPP na podlagi 4. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP. Ni pa sporno, da je tožeča stranka vpisana v register političnih strank pri Ministrstvu za notranje zadeve.

11.Tožeča stranka navaja, da je narava njene pravnoorganizacijske oblike (politična stranka) neprofitno združenje/društvo v javnem interesu, ki zasleduje splošno korist, da je njen položaj "gui generis" zato spada pod 4. točko prvega odstavka 10. člena ZBPP med upravičence do BPP.

12.4. točka prvega odstavka 10. člena ZBPP določa, da so upravičenci do BPP nevladne organizacije in združenja, ki delujejo neprofitno in v javnem interesu ter so vpisane v ustrezen register v skladu z veljavno zakonodajo, v sporih v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu oz. z namenom, zaradi katerega so ustanovljene. Točka člena določa pogoje, ki morajo biti komulativno izpolnjeni, to pomeni, da je upravičenec po tej točki zgolj tisti, ki izpolnjuje vse pogoje, torej da gre za: 1.) nevladno organizacijo oz. združenje; ki deluje 2.) neprofitno in 3.) v javnem interesu; 4.) je vpisana v ustrezen register (iz katerega izhaja oz. ki potrjuje, da deluje neprofitno in v javnem interesu); za BPP prosi za zastopanje 5.) v sporih, ki so v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu oz. z namenom, zaradi katerega je ustanovljena, kot nevladna, neprofitna organizacija.

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 10, 10/1, 10/1-4

13.Med strankama ni sporno, da je tožeča stranka vpisana v register političnih strank pri Ministrstvu za notranje zadeve, njena pravnoorganizacijska oblika je politična stranka. Drugi odstavek 2. člena Zakona o nevladnih organizacijah (v nadaljevanju ZNOrg) izrecno določa, da organizacija ni nevladno organizacija, če jo je ustanovila politična stranka. Na podlagi te izrecne zakonske določbe tožeča stranka ne izpolnjuje prvega pogoja iz 4. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP.

14.Tožeča stranka tudi ne navaja oz. ne predloži dokaza, da imam priznan status delovanja v javnem interesu, kot npr.: da je vpisana v evidenco nevladnih organizacij v javnem interesu ali kaj podobnega. Tožeča stranka navaja, da je ogranizacija z značilnostmi društva, vendar se društva, ki delujejo v javnem interesu vpišejo v posebno uradno evidenco društev, ki delujejo v javnem interesu pri Ministrstvo za šolstvo in šport. V tej evidenci tožeče stranke ni mogoče najti.

15.Tožeča stranka zgolj splošno navaja, da je njen položaj "sui generis" in da zato spada pod upravičence iz 4. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP. Sam ZPolS določa, da je politična stranka združenje državljanov in državljank, ki uresničujejo svoje politične cilje (prvi odstavek 1. člena ZPolS). Namen združevanja je uresničitev političnih ciljev članov in ne zastopanje splošnega interesa, ki presega interese članov in ustanoviteljev in pomeni delovanje v javno dobro. Politična stranka torej ni društvo, ampak je posebna pravno organizacijska oblika urejena s posebnim zakonom, to je z ZPolS.

Pridruženi dokumenti:*

16.Iz zakonodaje izhaja, da mora organizacija, ki deluje v javnem interesu pridobiti tak status uradno, to je z vpisom v ustrezen register. Vpis v ustrezen register določa kot pogoj tudi 4. točka prvega odstavka 10. člena ZBPP, tožeča stranka navaja, da je vpisana v register političnih strank, vendar 4. točka prvega odstavka 10. člena ZBPP govori o registru v katerega se vpisujejo nevladna združenja, ki delujejo neprofitno in v javnem interesu. Takšna združenja morajo izpolnjevati posebne pogoje za vpis v register. Izpolnjevanje pogojev preverja ustrezno ministrstvo. V tem oziru pa tožeča stranka ne navaja ali izkaže, da je vpisana v tak register, prav tako ta podatek ne izhaja iz javnih uradnih evidenc, ki so dostopne sodišču. S tem tožeča stranka ne izpolnjuje enega izmed kumulativnih pogojev iz 4. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP in že to zadošča za ugotovitev, da tožeča stranka ne spada med upravičence pod to točko 10. člena ZBPP.

17.Sodišče k temu še dodaja, da tožeča stranka tekom postopka tudi ni izkazala, da deluje neprofitno in da gre za nevladno organizacijo/združenje. Razen splošnih navedb o njenem delovanju v tej smeri, stranka ni predložila nobenih dokazov. Stranke morajo tekom postopka svoje trditve podkrepiti z ustreznimi dokazili, da lahko sodišče preveri njihove trditve, še posebej če stranka v svojo korist dokazuje nekaj za kar nasprotna stranka trdi da ni res oz. da ne obstaja.

18.Iz upravnega spisa - vloge tožeče stranke za odobritev BPP z dne 7. 2. 2024 izhaja, da želi oz. potrebuje BPP za zastopanje v pravdnem postopku na 1. stopnji pred Okrožnim sodiščem, saj že več mesecev nima odprtega poslovnega računa in ne more zakonito poslovati, v okviru tega postopka zahteva tudi odškodnino v višini 47.990,54 EUR. Gre torej za spor o odprtju poslovnega bančnega računa, na katerega bi prejela finančna sredstva za poslovanje, torej za svojo korist oz. za delovanje, s katerim bi uresničevala politične cilje svojih članov (namen ustanovitve politične stranke) in za odškodnino zaradi nezmožnosti prejetja finančnih sredstev ter zakonitega poslovanja preko poslovnega računa. Iz teg izhaja, da ne gre za spor v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

19.Iz zgoraj navedenih razlogov se sodišče strinja z odločitvijo upravnega organa, da tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev iz 4. točke prvega odstavka ZBPP za upravičenca do BPP. Po presoji sodišča tožeča stranka tudi po nobeni drugi točki tega člena ne izpolnjuje pogojev pod katerimi bi bila upravičenec do prejetja BPP.

20.Tožeča stranka v zvezi z zavrnitvijo BPP in možnostjo dostopa do sodišča dokaj splošno navaja tudi kršitve 14., 15. in 23. člena Ustave RS. Iz ustaljene sodne prakse jasno izhaja, da pravica do dostopa do sodišč preko BPP ni absolutna, ampak mora biti ureditev BPP oz. odločitev o odobritvi BPP takšna, da dejansko ne onemogoča ali čezmerno ne oteži uveljavljanja pravic.