Jedro

Po drugem odstavku 35. člena ZIZ je v primeru, ko je upnik predlagal za izvršbo več sredstev ali več predmetov, krajevno pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. V konkretnem primeru pa je prvo navedeno sredstvo rubež plače. Po določilu 100. člena ZIZ je za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno terjatev pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče. Prvi dolžnik ima prebivališče v G., torej na območju Okrajnega sodišča v Celju, zato je v obravnavanem primeru za odločitev o predlogu za izvršbo pristojno Okrajno sodišče v Celju.

Izrek

Za odločitev o predlogu za izvršbo je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Celju.

Obrazložitev

Upnica je predlagala izvršbo zoper prvega dolžnika M.Š. in drugo dolžnico Š.S. pri Okrajnem sodišču v Celju, ki pa je s sklepom opr. št. Ig 2003/01862 z dne 26.9.2003 zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Navedlo je, da je upnik predlagal izvršbo na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet. Po prvem in tretjem odstavku 100. člena v zvezi s 136. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ - Uradni list RS, št. 40/2004 - uradno prečiščeno besedilo) pa je za odločitev o predlogu krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik svoj sedež. Ta se nahaja na naslovu, navedenem v uvodu sklepa.

Okrajno sodišče v Ljubljani je sprožilo negativen kompetenčni spor, ker je upnica predlagala več sredstev ali predmetov izvršbe in je najprej naveden rubež plače. Prvi dolžnik ima prebivališče v G., zato je za odločitev pristojno Okrajno sodišče v Celju (drugi odstavek 35. člena in 100. člen ZIZ).

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Celju.

Okrajno sodišče v Celju se v svojem sklepu, s katerim je odstopilo zadevo Okrajnemu sodišču v Ljubljani, sklicuje na 136. člen ZIZ v povezavi s tretjim odstavkom 100. člena ZIZ, ki ureja izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, konkretno v povezavi s tretjim odstavkom 100. člena ZIZ izvršbo na denarna sredstva pravne osebe. Vendar se, ko obrazloži, da je za odločitev o predlogu krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik svoj sedež, sklicuje na naslov v uvodu sklepa, kjer pa ne navaja nobene pravne osebe oziroma njenega sedeža. V uvodu sklepa se kot dolžnika navajata Š.S. in M.Š., zoper katera pa predlog v konkretni zadevi ni bil vložen v takšnem zaporedju, pač pa je predlog za izvršbo upnica vložila zoper dolžnika M.Š. kot prvega dolžnika in Š.S. kot drugo dolžnico. V tem zaporedju je tudi predlagala sredstva izvršbe tako, da je na prvem mestu predlagala rubež dolžnikove pla-če in nato zoper prvega in drugo dolžnico še izvršbo z rubežem premičnega premoženja dolžnikov, s prodajo zarubljenih stvari ter s poplačilom in prenosom denarnih sredstev na upničin račun do višine izvršljive terjatve upnice. Po drugem odstavku 35. člena ZIZ je v takem primeru, ko je upnik predlagal za izvršbo več sredstev ali več predmetov, krajevno pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe. V konkretnem primeru pa je prvo navedeno sredstvo rubež plače. Po določilu 100. člena ZIZ je za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno terjatev pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče. Prvi dolžnik ima prebivališče v G., torej na območju Okrajnega sodišča v Celju, zato je v obravnavanem primeru za odločitev o predlogu za izvršbo pristojno Okrajno sodišče v Celju.

Vrhovno sodišče je zato na podlagi 25. člena ZIZ ugodilo predlogu Okrajnega sodišča v Ljubljani in odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.