Jedro

>jedro : Ker je revizija izredno pravno sredstvo, ki predstavlja zadnjo pravno možnost odločanja v upravnem sporu, je pravni interes podan, če jo vloži revident, ki si z odločitvijo v reviziji lahko izboljša svoj pravni položaj.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje med drugim odločilo, da se združijo zadeve U 1215/2008, U 1581/2008 in U 2100/2008 ter se zadeva v nadaljevanju vodi pod U 1215/2008, da se na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06) ugodi tožbama prvo in drugo tožeče stranke in se odpravita odločbi Upravne enote Ljubljana z dne 31. 8. 2007, ter tožene stranke z dne 4. 4. 2008, ter se zadeva vrne Upravni enoti Ljubljana v ponovni postopek, tožba tretje tožeče stranke pa se zavrne. Upravna enota Ljubljana je z navedeno odločbo med drugim odločila, da se zavrne zahteva za vrnitev nepremičnine parc. št. 32/3 k.o. ... (trgovski objekt ...) v last upravičenca A.A.. (1. točka izreka), da se upravičencu do denacionalizacije A.A. za navedeno nepremičnino določi odškodnina v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe (v nadaljevanju SOD) v znesku 1.491.484,80 DEM (2. točka izreka), da se za prejem obveznic v navedeni višini določi skrbnik za posebne primere B.B. Tožena stranka pa je z navedeno odločbo pritožbam delno ugodila tako, da je spremenila 1., 2. in 3. točko izreka prvostopenjske odločbe tako, da je zavrnila še za vzpostavitev lastniškega deleža na osnovnem kapitalu podjetja Poslovni sistem M., ki ga predstavlja 23.989 rednih delnic z oznako MERL ali denarno izplačilo povprečne borzne cene navedenih delnic na dan izplačila, ter da je spremenila višino odškodnine, določene v obliki obveznic SOD, tako da ta znaša 1.494.262 DEM.

Sodišče prve stopnje v delu obrazložitve izpodbijane sodbe, ki se nanaša na ugoditev tožbi prve in druge tožnice, navaja, da je v obravnavani zadevi med drugim sporna višina odškodnine, določene v obveznicah SOD. Med strankami ni sporen obstoj sporazuma, sklenjenega v obliki notarskega zapisa med eno izmed sovlagateljic zahteve C.C. in Poslovnim sistemom ..., po katerem naj bi C.C. zaradi umika tožbe v upravnem sporu, prejela določeno denarno odmeno. Ni pa znana vsebina tega sporazuma. Predvsem ni jasno, ali se nanaša na premoženje, ki je predmet tega denacionalizacijskega postopka, in če se, za kakšen delež na podržavljenem premoženju je bil sklenjen sporazum in v kakšni višini. Morebitna odškodnina, če je bila dana za podržavljeno premoženje, bi namreč lahko (ne glede na to, da jo je izplačal primarni zavezanec) vplivala na določitev odškodnine, za katero je zavezana prva tožnica. Ne strinja se s stališčem obeh upravnih organov, da ima neuspela predložitev listine za posledico njeno neupoštevanje. Glede na določbo tretjega odstavka 167. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP(1986) bi organ moral presoditi, kaj pomeni takšno postopanje (nepredložitev listine) ene izmed pravnih naslednic pokojnega upravičenca C.C. in zavezanca Poslovnega sistema ... Iz tega ravnanja bi bilo namreč mogoče sklepati, da bi bila vsebina sporazuma, če bi bila predložena organu v postopku, v škodo sovlagateljici C.C. in posledično tudi drugim pravnim naslednikom upravičenca, prvi tožnici pa v korist. Ker te presoje organ ni opravil, je storil kršitev pravil postopka, posledično pa je bilo tudi zmotno uporabljeno materialno pravo, zato je sodišče tožbama prve in druge tožnice ugodilo, odpravilo prvostopno in drugostopno odločbo in prvostopenjskemu organu zadevo vrnilo v ponoven postopek, v katerem bo organ moral podpisnika sporazuma ponovno pozvati k predložitvi sporazuma ter ju opozoriti na posledice, in če tega ne bosta storila, o zadevi odločiti glede na rezultat postopka.

Prizadeta stranka C.C. z revizijo izpodbija ugoditveni del sodbe. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi ter spremeni izpodbijano sodbo tako, da zavrne tožbi prve in druge tožnice oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi. Glede dovoljenosti revizije se sklicuje na vse tri točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Navaja, da ima pravni interes za vložitev revizije, ker je zaradi izpodbijane sodbe v slabšem položaju. Na podlagi določbe četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 je upravni organ vezan na pravno mnenje sodišča glede materialnega prava in uporabe postopka, v izpodbijani sodbi sprejeto stališče glede zasebne listine (notarskega sporazuma), pa bi ji bilo v neposredno škodo, saj se nanaša na predložitev listine, ki ne ustvarja obveznosti za tretjega. Sprememba oziroma razveljavitev izpodbijane sodbe pa bi njen pravni položaj izboljšala, saj ne bi bilo navodila upravnemu organu, naj pregleduje in razlaga zasebno listino. Nadalje navaja, da sodišče prve stopnje zmotno meni, da ima sporazum zasebnega prava, sklenjen med primarnim zavezancem za vrnitev naravi, ki ni mogoča, in pravnim naslednikom upravičenca zaradi umika tožbe, vpliv na višino obveznosti prve tožnice kot sekundarnega zavezanca. Z določitvijo oblike denacionalizacije se določi tudi zavezanca. Zakon pa ne pozna oblike denacionalizacije, pri kateri bi "primarni zavezanec" upravičencu izplačal odškodnino. Presoja posledic zasebne listine in neupravičena obogatitev iz naslova sklenjenega pravnega posla ni stvar upravnega postopka, v katerem se odloča o denacionalizaciji. Glede na sporno dejansko stanje je sodišče prve stopnje z opustitvijo oprave glavne obravnave in s pomanjkljivimi razlogi sodbe za odločanje na seji zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu.

Revizija ni dovoljena.

V obravnavani zadevi sta bili s pravnomočno prvostopenjsko sodbo odpravljeni odločbi prvostopenjskega in drugostopenjskega organa. Če pa se upravna odločba odpravi s pravnomočno sodbo, se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale (tretji odstavek 64. člena ZUS-1), in se upravna zadeva vrne v stanje, v katerem je bila pred odločanjem o tožbi. Takšne posledice v zvezi z odpravo upravnega akta so določene tudi v prvem odstavku 281. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). V obravnavani zadevi to pomeni vrnitev v stanje pred izdajo odpravljene odločbe tožene stranke, to je v stanje, ko o pravici, obveznosti in pravni koristi tožnika v upravnem sporu še ni (dokončno) odločeno. Za take primere pa je v četrtem odstavku 64. člena ZUS-1 kot pravna posledica take pravnomočne sodbe določeno, da mora pristojni organ postopek ponovno voditi in ga čim prej (v 30-dneh od vročitve prvostopenjske sodbe, ker sodišče prve stopnji ni določilo drugačnega roka) zaključiti z izdajo nove odločbe. ZUS-1 pa tožniku omogoča, da se zanese na pravnomočno ugoditev njegovi tožbi in sproži upravni spor zaradi molka organa (drugi odstavek 28. člena ZUS-1), če ta v določenem času ne bi ravnal po pravnomočni sodbi. Navedenih učinkov pravnomočne sodbe pa vložena revizija ne more zadržati, kajti ZUS-1 ji daje učinke zadržanja samo v zvezi z izvršljivostjo sodbe (84. člen).

V četrtem odstavku 64. člena ZUS-1 je določeno, da je upravni organ pri novem odločanju vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. Vendar ima po presoji Vrhovnega sodišča upravni organ, ki je pristojen za odločanje, možnost odločiti v nasprotju s pravnim mnenjem in stališči prvostopenjskega sodišča, če ima za to utemeljene razloge. To pa je zlasti upoštevanje načela zakonitosti, po katerem mora organ (v smislu ZUP) odločati na podlagi Ustave, veljavnih zakonov in drugih predpisov (tretji odstavek 153. člena Ustave RS), kar mora v obrazložitvi nove odločbe posebej pojasniti. Da je temu tako, potrjuje tudi določba 2. točke prvega odstavka 65. člena ZUS-1, ki daje sodišču, ki odloča v upravnem sporu, možnost odločanja o stvari (spor polne jurisdikcije) tudi v primeru, če upravni organ v novem postopku odloči v nasprotju z že izraženim mnenjem in stališčem sodišča. V tretjem odstavku 83. člena ZUS-1 je določeno, da revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. Ker je revizija izredno pravno sredstvo, ki predstavlja zadnjo pravno možnost odločanja v upravnem sporu, je pravni interes podan, če jo vloži revident, ki si z odločitvijo v reviziji lahko izboljša svoj pravni položaj. Izid ponovnega odločanja ostaja do nove odločitve pristojnega organa negotov, zato pred dokončno odločitvijo v upravnem postopku niti ni mogoče ugotoviti, kdo bo posledično upravičen do sodnega varstva. Zgolj potencialna možnost, da bo v ponovljenem postopku odločitev za kakšno stranko manj ugodna, kot je bila tista, ki je bila vsebovana v odpravljenem aktu, pa za revizijo tudi ne zadošča. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče vloženo revizijo na podlagi 89. člena ZUS-1 zavrglo kot nedovoljeno.