Jedro

Pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da je lastnica stanovanja zatrjevala svojo lastninsko pravico na zarubljenih predmetih, ni odločilno dejstvo za zaključek o obstoju nepravilnosti pri opravljanju izvršbe. Relevantna je posest zarubljenih stvari, ki pa je dolžnik niti v zahtevi niti v pritožbi ne zanika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo dolžnikov predlog za odpravo nepravilnosti (I. točka izreka) ter dolžnikov predlog za povrnitev stroškov po vlogi z dne 8. 10. 2015 in z dne 14. 4. 2016 (II. točka izreka).

2.

Zoper odločitev sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje dolžnik brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sodišču očita, da je obrazložitev dejanskega stanja nejasna ter da je bilo sojenje pristransko, saj je sodišče povzelo vse navedbe tožene stranke kot resnične, njegove navedbe pa kot neresnične. Meni da je sklep nepravilen tudi zato, ker kot toženo stran navaja E. d.o.o., ne pa izvršitelja P. O. Opozarja, da sodišče v izpodbijanem sklepu ni pojasnilo, katere nepravilnosti je zavrnilo, ter izpostavlja, da je v predlogu navedel kot najbolj važen rubežni zapisnik ... ter zahteval njegovo zavrnitev. Sodišču še očita, da ni upoštevalo njegovih dokazov, in sicer izjave lastnice stanovanja o lastništvu nad zarubljenimi predmeti, čeprav so bili k izjavi priloženi računi. Predlaga, da se rubežni in cenilni zapisnik ... kot neresničen in nepravilen zavrže. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo upnik nasprotuje pritožbenim navedbam in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške, nastale z vložitvijo odgovora.

4.

Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeni očitki o obremenjenosti sklepa z absolutno bistveno kršitvijo postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ so neutemeljeni. Sklep je obrazložen, ima vse potrebne razloge o pravno odločilnih dejstvih, ki si ne nasprotujejo in ki ne nasprotujejo izreku. V kolikor se pritožnik z razlogi sodišča ne strinja, pa to ne pomeni kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ampak pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja ali zmotne uporabe materialnega prava.(1)

6.

Skladno z 52. členom ZIZ lahko stranka ali udeleženec v postopku z vlogo zahteva od sodišča, naj odpravi nepravilnosti, ki jo je izvršitelj ali druga oseba, ki sodeluje v postopku, storila pri opravljanju izvršbe.

7. Skladno z drugim odstavkom 324. člena v zvezi s 332. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ, uvod sklepa obsega med drugim ime in priimek in stalno oziroma začasno prebivališče strank. Glede na 4. točko 16. člena ZIZ izraz stranka, uporabljen v ZIZ, označuje upnika in dolžnika. Ker je bila zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe vložena v izvršilnem postopku I 183/2014, katerega stranki sta upnik E. d.o.o. in dolžnik P. J., so pritožbene trditve o nepravilnosti izpodbijanega sklepa vsled temu, ker kot tožena stranka ni naveden izvršitelj P. O., neutemeljene. Navedeni izvršitelj namreč samo opravlja premičninsko izvršbo, ki jo je predlagal upnik E. d.o.o., ni pa stranka tega izvršilnega postopka.

8. Neutemeljeni so nadaljnji pritožbeni očitki o pristranskem sojenju oziroma smiselno nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju. Pritožniku namreč ni mogoče pritrditi, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo njegovih dokazov, konkretno izjave lastnice stanovanja o lastništvu nad zarubljenimi predmeti. Sodišče prve stopnje je pritožniku pravilno pojasnilo, da mora izvršitelj glede na tretji odstavek 39. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (v nadaljevanju: Pravilnik) opravljati izvršilna dejanja ne glede na s strani upnika, dolžnika ali koga tretjega zatrjevane ovire dejanske in pravne narave ter da mora izvršitelj tretje osebe, ki zatrjujejo, da na predmetih rubeža obstajajo pravice ali bremena, ki preprečujejo izvršbo (npr. lastninska pravica tretje osebe), skladno s 76. členom Pravilnika le pravočasno obvestiti, da lahko svoje zahtevke uveljavljajo na sodišču oziroma drugem pristojnem organu, saj mora skladno z 83. členom ZIZ zarubiti vse predmete, ki jih ima dolžnik v posesti.

Glede na navedeno, pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da je lastnica stanovanja zatrjevala svojo lastninsko pravico na zarubljenih predmetih, ni odločilno dejstvo za zaključek o obstoju nepravilnosti pri opravljanju izvršbe. Relevantna je posest zarubljenih stvari, ki pa je dolžnik niti v zahtevi niti v pritožbi ne zanika.

Katerih dejstev, zatrjevanih s strani dolžnika, sodišče prve stopnje ni upoštevalo, pritožba ne konkretizira, zato pritožbeno sodišče ne more obrazloženo odgovoriti na takšne pritožbene očitke. Zgolj v pojasnilo pa dodaja, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da sodišče prve stopnje ni zavrnilo dolžnikove zahteve za odpravo nepravilnosti zato, ker bi verjelo izvršitelju in ne dolžniku, temveč zato, ker nepravilnosti, ki jih je v zahtevi izpostavljal dolžnik (vstop brez dovoljenja, fotografiranje brez dovoljenja, neupoštevanje lastninske pravice tretjih oseb na zarubljenih predmetih), glede na določbe Pravilnika in ZIZ sploh ne predstavljajo nepravilnosti pri opravi premičninske izvršbe.

9. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo še v okviru razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ), vendar kršitev ni zasledilo. Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365.člena ZPP v zvezi s 353. in prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).

10.

Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, ni možen zaključek o neutemeljeno povzročenih pritožbenih stroških in jih ni mogoče naložiti v plačilo upniku. Zato je v zvezi s temi stroški pritožbeno sodišče odločilo, da jih dolžnik krije sam (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

11.

Ker odgovor na pritožbo ni v ničemer pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča, stroški upnika, nastali z njegovo vložitvijo, niso bili potrebni za izvršbo, zato jih krije sam (peti odstavek 38. člena ZIZ).

Op. št. (1): Primerjaj tudi: Pravdni postopek zakon s komentarjem, 3. knjiga, stran 309.