Jedro

Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka, saj je podano nasprotje med izrekom izpodbijane sodbe (v katerem je odločeno o utemeljenosti tožbenega zahtevka za ugotovitev nezakonitosti ustne odpovedi pogodbe o zaposlitvi) in obrazložitvijo (v kateri je sodišče prve stopnje zapisalo razloge v zvezi s pisno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe (I. točka izreka v celoti in II. točka izreka v delu, ki se nanaša na tožnika) se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Pritožba tožnika v delu, ki se nanaša na zahtevek na razveljavitev pisne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 9. 6. 2009, se šteje kot predlog za izdajo dopolnilne odločbe.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se kot nezakonita razveljavi ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 6. 2009; ugotovitev, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo dne 11. 6. 2009 in še traja, zaradi česar ga mora tožena stranka pozvati nazaj na delo, mu čas od 11. 6. 2009 dalje do vrnitve nazaj na delo vpisati kot delovno dobo v delovno knjižico in mu za ves čas trajanja nezakonitega prenehanja delovnega razmerja obračunati in izplačati prikrajšanja iz naslova plač v pripadajočih neto zneskih, po predhodnem odvodu davkov in prispevkov kot če bi delal, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamezne mesečne plače dalje do plačila, v 8 dneh, pod izvršbo ter da mu je tožena stranka dolžna povrniti pravdne stroške v 15 dneh od izdaje sodbe sodišča prve stopnje, do izteka tega roka brez obresti, nato pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila, pod izvršbo (I. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

Zoper izpodbijani del sodbe se iz vseh pritožbenih razlogov, naštetih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.), pritožuje tožnik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani del sodbe spremeni tako, da tožnikovemu tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijani del sodbe razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišča prve stopnje napačno zaključilo, da je bila vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi izvedena v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadalj.) in ZPP. Tožnik je bil dne 11. 6. 2009 ustno obveščen, da mu je delovno razmerje prenehalo. Tega dne mu ni bila ponujena v podpis odpoved pogodbe o zaposlitvi. Po dne 10. 7. 2009 prejetem telegramu je šel dne 13. 7. 2009 k toženi stranki na sestanek, kjer mu je bila izročena odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 9. 6. 2009. Tožena stranka je tožniku najprej podala ustno odpoved, zoper katero je tožnik vložil predmetno tožbo. Nezakonita je tako že prva ustna odpoved. Odpoved je bila nezakonita, ker jo je tožena stranka podala v ustni obliki, saj jo je šele kasneje dopolnila tudi z izdajo pisne oblike. Ugotovitve sodišča prve stopnje glede podatkov poslovanja tožene stranke so napačne. Tožena stranka je zamudila tudi 6 mesečni rok za podajo odpovedi (šesti odstavek 88. člena ZDR). Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožena stranka plane presegla. Navedbe tožene stranke o upadu prodaje hotelskih storitev in občutnem nedoseganje načrtovanih rezultatov so nedokazane. Uspešno poslovanje tožene stranke dokazujejo tudi objave na njeni spletni strani (z dne 11. 5. 2009, dne 13. 7. 2009 in z dne 15. 7. 2009), za katere je priča G.G. pojasnil, da vsebujejo resnične podatke. Sodišče prve stopnje je zavzelo napačno stališče, da gre za marketinške članke, ki ne predstavljajo objektivnih podatkov o poslovanju družbe. Tožena stranka ni izpolnila obveznosti po tretjem odstavku 88. člena ZDR, saj v tej smeri v postopku pred sodiščem ni predložila dokazov. Tožena stranka tudi ni zatrjevala obstoja pogojev po drugem odstavku 88. člena ZDR in ni pojasnila, zakaj je od štirih zaposlenih na istem delovnem mestu kot ga je zasedal tožnik, odpovedala pogodbo o zaposlitvi ravno tožniku. V ta namen tožena stranka ni opravila nobene primerjave. Izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi je tudi v nasprotju s poslovnim načrtom za leto 2009, saj presežni delavci (z izjemo invalidov) niso bili predvideni. Tožena stranka tudi ni pojasnila ali preverila možnosti zaposlitve tožnika na drugih delovnih mestih. Izpodbijana sodba ne vsebuje vseh razlogov o odločilnih dejstvih in je ni mogoče preizkusiti. Priglaša pritožbene stroške.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, ki izhajajo iz citirane določbe in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo bistveno kršilo določbe pravdnega postopka.

V tem individualnem delovnem sporu je tožnik v tožbi navedel, da ga je tožena stranka 11. 6. 2009 obvestila, da mu je delovno razmerje prenehalo, zato je vložil tudi predmetno tožbo in postavil zahtevek na razveljavitev ustne odpovedi z dne 11. 6. 2009, zahtevek na ugotovitev, da mu tega dne delovno razmerje ni prenehalo in še traja ter reintegracijski in reparacijski zahtevek. V prvi pripravljalni vlogi z dne 16. 7. 2009 je dodatno navedel, da je od tožene stranke prejel telegram, da naj se zglasi pri njej, da uredita podrobnosti v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Dne 13. 7. 2009 se je zglasil pri toženi stranki na sestanku, kjer mu je bila izročena tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 9. 6. 2009. Šele v drugi pripravljalni vlogi z dne 20. 11. 2009 je, poleg prvotno vtoževanega tožbenega zahtevka postavil še zahtevek na razveljavitev pisne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 9. 6. 2009. V tej vlogi je še dodatno pojasnil, da mu dne 11. 6. 2009 ni bila ponujena v podpis nobena pisna odpoved pogodbe o zaposlitvi (glej navedbe pod točko III.).

Po pregledu izpodbijane sodbe pritožbeno sodišče ugotavlja, da izrek sodbe nasprotuje njenim razlogom in da sodišče prve stopnje ni odločilo o tožbenem zahtevku tožnika, kot ga je ta opredelil v drugi pripravljalni vlogi z dne 20. 11. 2009. V izreku izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje namreč odločilo le o prvotno postavljenem tožbenem zahtevku (torej o zahtevku na razveljavitev ustne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 6. 2009, zahtevku na ugotovitev, da mu tega dne delovno razmerje ni prenehalo in še traja ter reintegracijskem in reparacijskem zahtevku), iz njene obrazložitve pa izhaja, da je presojalo zakonitost pisne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 9. 6. 2009. Sodišče prve stopnje se tudi ni opredelilo do tožnikovih trditev, podanih v smeri, da je od tožene stranke prejel dve odpovedi pogodbe o zaposlitvi (ustno z dne 11. 6. 2009 in pisno z dne 9. 6. 2009) in ni odločilo o (celotno) postavljenem tožbenem zahtevku (v izreku manjka odločitev o zahtevku, ki se nanaša na razveljavitev pisne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 9. 6. 2009).

Z ozirom na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da izrek sodbe nasprotuje razlogom sodbe, kar pomeni, da je podana sicer tudi po uradni dolžnosti upoštevana, bistvena kršitev pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Zaradi navedene bistvene kršitve pravil pravdnega postopka, ki jo pritožbeno sodišče ne more odpraviti samo, je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijani del sodbe (I. točka izreka v celoti in II. točka izreka v delu, ki se nanaša na tožnika) razveljaviti in zadevo v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP). Razveljavitev stroškovne odločitve tožnikovih stroškov je posledica razveljavitve odločitve o glavni stvari.

V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti navedeno kršitev postopka. V ta namen naj se opredeli do tožnikovih trditev glede obstoja in morebitne zakonitosti ustne odpovedi z dne 11. 6. 2009 in nato ponovno odloči o tožnikovem tožbenem zahtevku v razveljavljenem obsegu. V primeru morebitne nejasnosti glede podane trditvene podlage tožnika in postavljenega tožbenega zahtevka, naj se posluži pooblastil iz 285. člena ZPP.

V posledici razveljavitve izpodbijane odločitve zaradi ugotovljenih kršitev, se sodišče druge stopnje ni ukvarjalo s presojo ostalih pritožbenih očitkov.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku v delu, ki se nanaša na zahtevek na razveljavitev pisne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 9. 6. 2009, ni odločilo, zato je pritožbeno sodišče, v tem delu, tožnikovo pritožbo štelo kot predlog za izdajo dopolnilne odločbe sodišča prve stopnje.