Jedro

Delavec je lahko zaradi nujne potrebe delovnega procesa in organizacije dela, razporejen na vsako delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanju in zmožnostim.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavano delno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika v delu, ki se nanaša na razporeditev tožnika na delovno mesto kadrovika oziroma da se razveljavijo sklepi tožene stranke z dne 7.11.1995 in 12.12.1995, ugodilo pa mu je v delu, ki se nanaša na tožnikovo razvrstitev v plačilni (tarifni, vrednostni) razred in v tem delu izpodbijana sklepa razveljavilo.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo pritožbo obeh pravdnih strank zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper sodbi obeh nižjih sodišč (pravilno: pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji), je tožnik vložil revizijo formalno iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Skliceval se ja na svoje navedbe v pritožbi in navajal, da je sodba sodišča druge stopnje nerazumljiva in izdana v nasprotju s predpisi delovnega prava, nasprotuje pa tudi izvedenim dokazom. Tožnik navaja, da je bil razporejen na neobstoječe delovno mesto, kar pomeni, da sploh ni bil razporejen. Nerazumljiv je zaključek sodišča v zvezi s pogoji za zasedbo delovnega mesta kadrovika, saj ima tožnik več delovnih izkušenj, kot se za zasedbo tega delovnega mesta zahteva. Neobstoječe delovno mesto potrjuje tožnikove navedbe, da premestitev ni bila v skladu s potrebami delovnega procesa, to pa pomeni, da je bil postopek izveden v nasprotju z zakonom. Kasnejša ukinitev delovnega mesta kadrovika tako stališče samo potrjuje. Pri tem že pred ukinitvijo delovnega mesta na njem ni bilo nobenega dela. Vse to kaže na dejstvo, da je bil nezakonit odvzem del in opravil tožniku na delovnem mestu vodje splošnega kadrovskega sektorja, še posebej zato, ker je bil sprejem nove sistemizacije nezakonit. Sklep o razporeditvi je izdal nepristojen organ. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje (ne proti odločbi sodišča prve stopnje). Zato revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi pa le na pravilno uporabo materialnega prava.

Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih revizijskih navedb ni preizkušalo.

Pri preizkusu izpodbijane sodbe revizijsko sodišče ni ugotovilo, da bi bila sodba v nasprotju z dokazi v spisu, ali da bi bila nerazumljiva. Ker revident (razen da je navajal zmotno uporabo materialnega prava) ni navedel, kje in zakaj je izpodbijana sodba nerazumljiva in kje naj bi bila očitana nasprotja med sodbo in izvedenimi dokazi, revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tega očitka ni preizkusilo.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da je bil revident razporejen na delovno mesto kadrovika v skladu z določbo 17. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovenga razmerja (ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90). Ta v drugem odstavku določa, da je lahko zaradi nujne potrebe delovnega procesa in organizacije dela, delavec razporejen na vsako delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanju in zmožnostim. Delovno mesto kadrovika glede na ugotovitve nižjih sodišč v času sporne razporeditve ni bilo neobstoječe delovno mesto, revident je imel ustrezno izobrazbo in delovne izkušnje za zasedbo tega delovnega mesta (več delovnih izkušenj ne more biti ovira za tako razporeditev), razporejen je bil na osnovi veljavnih aktov tožene stranke, razporeditev pa je bila potrebna zaradi spremenjene organizacije (sistemizacije) tožene stranke.

Revizijsko sodišče ne more sprejeti pomislekov in ugovorov revidenta v zvezi z obravnavano razporeditvijo. Revident ne more v postopku razporeditve uspešno navajati neveljavnosti aktov tožene stranke, če to ni bilo storjeno po predhodnih in predvidenih postopkih še v fazi sprejema aktov. Prav tako na zakonitost razporeditve ne morejo vplivati morebitne kasnejše spremembe ali dopolnitve v sistemizaciji delovnih mest tožene stranke. Tudi če je revident kasneje postal trajno presežni delavec, je lahko bila razporeditev na drugo delovno mesto pred tem povsem zakonita. Ker je v poslovniku tožene stranke o delu uprave določena pristojnost tako uprave kot celote, kot tudi pristojnosti njenega predsednika (po določbi 3. člena poslovnika predsednik uprave samostojno odloča kot prvostopenjski organ o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev), ni mogoče slediti navedbam revidenta o nepristojnem organu, ki naj bi sprejel sklep o njegovi razporeditvi.

Zato je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

Sodišče je določbe ZTPDR uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).