Jedro

Sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za odlog izvršbe na predlog tretjega ni upoštevalo 22. točke odločbe Ustavnega sodišča s številko U-I-110/03-16 z dne 14.04.2004, iz katere je razvidno, da bi moralo pri odločanju o predlogu tretjega za odlog izvršbe, poleg verjetnega izkaza nastanka škode, upoštevati tudi drug kriterij, in sicer verjetnost obstoja zatrjevane pravice tretjega.

Izrek

Pritožbi se deloma ugodi, izpodbijani sklep se v 2. točki izreka razveljavi in zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

V ostalem se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep v 1. in 3. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tretjega (1. točka izreka) in predlog za odlog izvršbe (2. točka izreka). Sklenilo je še, da lahko vložnik ugovora v roku tridesetih dni od pravnomočnosti tega sklepa začne pravdo za ugotovitev, da je izvršba s prodajo nedopustna (3. točka izreka).

V pravočasni pritožbi je udeleženec navedel, da sodišče ni preverilo utemeljenosti njegovega ugovora. Sicer pa so podani tudi pogoji za odlog izvršbe, saj med krajem stalnega prebivališča in krajem, kjer dela, ni redne avtobusne povezave. Pritožbenih stroškov ni priglasil. V odgovoru na pritožbo je upnik prerekal pritožbene navedbe in priglasil stroške.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je zavrnilo ugovor tretjega in ga napotilo, naj v danem roku začne pravdo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na sporni predmet; upnik je namreč nasprotoval ugovoru (listovni številki 41 in 42 spisa; primerjaj 2. in 3. odstavek 65. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju: ZIZ). Zato je bilo treba odločiti, kot je razvidno iz drugega odstavka izreka tega sklepa (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).

Vendar pa ni pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe, pri čemer sodišče druge stopnje zgolj pripominja, da meril za odlog izvršbe na predlog tretjega ne določa 1. odstavek 71. člena, ampak 1. odstavek 73. člena ZIZ. Z odločbo s številko U-I-110/03-16 z dne 14.04.2004 je Ustavno sodišče namreč ugotovilo, da je omenjeni 1. odstavek 73. člena ZIZ v neskladju z Ustavo. Sodišče prve stopnje tako ni upoštevalo 22. točke navedene odločbe, iz katere je razvidno, da bi moralo pri odločanju o predlogu tretjega za odlog izvršbe, poleg verjetnega izkaza nastanka škode, upoštevati tudi drug kriterij, in sicer verjetnost obstoja zatrjevane pravice tretjega.

Zato je bilo treba odločiti, kot je razvidno iz prvega odstavka izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje v zvezi z ugotavljanjem obstoja nenadomestljive škode presojati navedbe tretjega o neobstoju redne avtobusne povezave med krajem stalnega prebivališča in krajem, kjer dela in trditve o tem, da bi bilo z izgubo prevoznega sredstva onemogočeno preživljanje njegove družine.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).