Jedro

Ker zaradi zastaranja odškodninske terjatve zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in je zaradi tega ni razumno sprožiti, ni izkazan objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Ustavnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 226/2002-7 dne 6.3.2002.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 14.1.2002, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z vložitvijo tožbe zaradi odškodninskega zahtevka.

V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje med drugim navaja, da je tožnik dne 11.9.2001 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z vložitvijo tožbe za odškodnino za poškodbo pri delu, ki naj bi jo utrpel med leti 1970 in 1975 na prestajanju zaporne kazni v ZPKZ D. pri M. Strinja se z ugotovitvijo tožene stranke, da tožnik ni navedel niti kakšno vrsto poškodbe naj bi utrpel v času prestajanja zaporne kazni, niti da ni predložil dokaze, da je za zatrjevano poškodbo odgovoren ZPKZ D. Iz priloženega obvestila zdravnika po presoji tožene stranke izhaja le, da tožnik boleha za boleznimi, ki so starostne narave, ali pa je njihove vzroke iskati drugje, ne pa v poškodbi pri delu. Zaradi poteka splošnega petletnega zastaralnega roka določenega z 371. členom Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 v nadaljevanju ZOR) oziroma 346. člena obligacijskega zakonika Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 83/2001 v nadaljevanju OZ) je tožnikov odškodninski zahtevek za poškodbo, ki naj bi nastala med 1970 in 1975 letom zastaran. Zastaranih terjatev po sodni poti ni mogoče uspešno uveljavljati. Zato se sodišče prve stopnje strinja z zaključkom tožene stranke, da glede na okoliščine in dejstva, ki jih je navedel tožnik, zadeva v zvezi s katero vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, nima verjetnega izgleda na uspeh in je zaradi tega tudi ni razumno sprožati. Zato tožnik tudi po presoji sodišča prve stopnje v smislu 1. odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/2001 v nadaljevanju ZBPP) ni upravičen do odboritve brezplačne pravne pomoči, saj ne izpolnjuje takoimenovanega postopkovnega oziroma objektivnega pogoja za njeno odobritev.

Tožnik v pritožbi navaja, da se z izpodbijano sodbo ne strinja. Z odobreno brezplačno pravno pomočjo bi uspel pridobiti dokaze o zatrjevani poškodbi, ki jo je utrpel na prestajanju zaporne kazni in o odgovornosti ZPKZ D. pri M. Ob prenehanju zaporne kazni ni bil poučen o svojih pravicah, zato ne drži, da je njegov odškodninski zahtevek zaradi poteka časa zastaran. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči so urejeni v 11. do 24. členu ZBPP. Pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči se kot pogoji, poleg finančnega stanja prosilca, upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, med drugim, da ima zadeva verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožati (4. alinea 1. odstavka 24. člena ZBPP).

Ob pravilni ugotovitvi tožene stranke in Upravnega sodišča, da se tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči nanaša na vložitev tožbe za odškodnino za poškodbo pri delu do katere naj bi prišlo med 1970 in 1975 letom, je tudi po presoji pritožbenega sodišča odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Z določbo 376/2 člena ZOR, ki se uporablja za obligacijska razmerja, ki so nastala pred uveljavitvijo OZ (1060. OZ), je za odškodninske terjatve za povzročeno škodo določen splošni petletni zastaralni rok, odkar je škoda nastala. Zato je pravilno sklepanje sodišča prve stopnje, da tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja, določenega v 24. členu ZBPP, saj zaradi zastaranja odškodninske terjatve zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in je zaradi tega niti ni razumno sprožati. Iz navedenih razlogov v pritožbi uveljavljana ugovora ne moreta vplivati na drugačno odločitev.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.