Jedro

Zavarovalniška družba, v kateri je udeležen tako družbeni kot zasebni kapital, spada v krog tistih organizacij, ki se po izrečni določbi zakona uvrščajo med družbeno - pravne osebe.

Izrek

Zahteva zagovornice obs. za izreden preizkus pravnomočne sodbe se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

S sodbo sodišča prve stopnje, navedeno v uvodu, je bil obsojen zaradi kaznivega dejanja poneverbe po 2. in 1. odstavku 141. člena KZ RS na zaporno kazen. S sodbo sodišča druge stopnje, ki je prav tako navedena v uvodu, je bila pritožba obtoženčeve zagovornice zavrnjena kot neutemeljena in potrjena sodba sodišča prve stopnje.

Obsojenčeva zagovornica je vložila zahtevo za izreden preizkus pravnomočne sodbe, s katero uveljavlja, da je podana kršitev kazenskega zakona, ker dejanje, katerega je bil obsojenec spoznan za krivega, ne vsebuje objektivnih znakov kaznivega dejanja poneverbe po 141. členu KZ RS, saj zavarovalniške delniške družbe, v kateri je bil obsojenec zaposlen v času storitve dejanja, ni mogoče šteti za družbeno pravno osebo. Meni, da so družbene pravne osebe samo tiste pravne osebe, ki upravljajo izključno z družbenimi sredstvi, ne pa tudi tiste, pri katerih je udeležen tako družbeni kot tudi zasebni kapital. Predlaga, naj se sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavita.

Zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni utemeljena.

Ni mogoče pritrditi zahtevi, da v danem primeru ne obstojijo znaki kaznivega dejanja poneverbe po 2. in 1. odstavku 141. člena KZ RS, ker oškodovana pravna oseba naj ne bi imela statusa družbenopravne osebe glede na to, da gre za zavarovalniško družbo, v kateri je udeležen tako družbeni kot tudi zasebni kapital. S tem, da se v novejših predpisih in pri njihovi uporabi na splošno opušča izraz družbenopravna oseba, še ni rečeno, da je ta izraz zgubil ves pomen tudi v okviru kazenskega zakona. Gre za to, da premoženje, ki se je imenovalo kot družbeno premoženje, v stvarnosti še vedno obstoji in se seveda zanj tudi še vedno morajo uporabljati določbe kazenskega zakona, katere naj bi omogočale učinkovito varstvo tega premoženja in katere tudi formalno še ostajajo nespremenjene v veljavi. S tem v zvezi je še pomembno opozoriti, da je kaznivo dejanje poneverbe po 2. in 1. odstavku 141. člena KZ RS, katerega je bil obsojenec spoznan za krivega, v samem kazenskem zakonu uvrščeno v poglavje kaznivih dejanj zoper upravljanje družbenih sredstev, se pravi v skupino kaznivih dejanj, katerih varstveni objekt je prav družbeno premoženje. Kolikor se pri kaznivih dejanjih iz te skupine pojavlja tudi izraz družbeno-pravna oseba, je ta izraz treba pač razlagati tako, da se nanaša na vse mogoče organizacijske oblike razpolaganja z družbenim premoženjem. To tudi izhaja iz razlage pojma družbenopravna oseba v 7. točki 45. člena KZ RS; le-ta med drugim še izrecno določa, da se kot družbeno pravne osebe štejejo tudi druge organizacije, ki jih ustanove družbeno-pravne osebe za opravljanje kreditnih in drugih bančnih poslov, za zavarovanje premoženja in druge finančne organizacije... Se pravi, da oškodovana zavarovalniška družba spada v krog tistih organizacij, ki se po izrečni določbi zakona uvrščajo med družbeno-pravne osebe - razen, seveda, v primeru, če sploh v njih ni udeleženo nobeno družbeno premoženje. Pri prej omenjeni določbi ni bilo in tudi še vedno ni razlogov za pomisleke, da se v primeru, če je v organizaciji ob družbenem premoženju udeleženo tudi zasebno premoženje, pojem družbene pravne osebe nanjo ne bi mogel nanašati. Se pravi, da pravnomočna sodba pravilno pravno opredeljuje, da je obsojenec s prilaščanjem sredstev, ki so mu bila zaupana pri družbeni pravni osebi, storil kaznivo dejanje poneverbe po 2. in 1. odstavku KZ RS. Sklicevanje zahteve na kršitev kazenskega zakona po 4. točki 364. člena v zvezi s 1. točko 427. člena ZKP (in v zvezi s 4. členom ustavnega zakona Republike Slovenije) je torej neutemeljeno.

Glede na to, da vložena zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe ne navaja utemeljenih razlogov za izpodbijanje pravnomočne sodbe s takim izrednim pravnim sredstvom, jo je bilo treba v skladu z določbami 421. in 429. člena ZKP zavrniti kot neutemeljeno.