Jedro

Bistvo garancije v obravnavanem primeru ni (toliko) v jamčevanju za brezhibno in neovirano funkcioniranje strešne kritine, pač pa v izrecnem zagotovilu njene visoke kakovosti, tj. v garanciji kvalitete.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožbi tožene stranke glede alternativnega tožbenega zahtevka za plačilo 6.021,96 € ugodi in se ta zahtevek zavrne, stroškovna odločitev pa tako, da je tožena stranka dolžna povrniti tožniku 826,41 € stroškov prvostopenjskega in pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka.

Sicer se revizija se zavrne.

Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik je s tožbo zahteval, da tožena stranka na objektu, stoječem na zemljišču s parc. št. 204/112 k.o. ..., zamenja celotno strešno kritino ... črne barve z novo kritino enake znamke in barve ter po sanaciji strehe odpelje ves odpadni material, vključno s staro strešno opeko, in v okolici objekta vzpostavi stanje kot pred posegom. Med postopkom je temu zahtevku dodal še alternativni tožbeni zahtevek za plačilo 6.021,96 € (prej 1,443.102 SIT), kolikor naj bi znašala v denarju izražena vrednost v prejšnjem zahtevku zajetih del in materiala.

2. Prvostopenjsko sodišče je na podlagi ugotovitev, da: se je na tožnikovi strehi oluščil celoten barvni sloj, ponekod so se ohranile le majhne barvne luske, površina strešnikov ni gladka, ampak hrapava, vrhnja plast betonske strukture, ki je barva ne pokriva več, pa je poškodovana, so poškodbe površine povzročili bodisi nekvalitetni ali nekompatibilni materiali bodisi neustrezni tehnološki postopki v fazi izdelave strešnikov in takšna kritina nima vseh lastnosti, kakršne bi imela ob brezhibnem barvnem sloju, zato je življenjska doba kritine zmanjšana za okoli 15 odstotkov, sklenilo, da je utemeljen tožbeni zahtevek za zamenjavo kritine iz naslova garancije za brezhibno delovanje stvari, zato je temu zahtevku v celoti ugodilo. Ugodilo je tudi alternativnemu denarnemu tožbenemu zahtevku in zahtevku za povrnitev tožnikovih pravdnih stroškov ter oba denarna zneska naložilo v plačilo toženi stranki.

3. Pritožbeno sodišče je s tem soglašalo. Zavrnilo je pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je tudi, da vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

4. Zoper to sodbo je tožena stranka vložila revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. točke prvega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Trdi, da garancija, na podlagi katere tožnik utemeljuje svoj tožbeni zahtevek, ne obsega jamstva za barvo strešne kritine, saj slednja nima nobene zveze s funkcijo kritine. Ta ves čas nemoteno in brezhibno funkcionira: ne prepušča vode in je dovolj trdna ter odporna na zmrzal. Spran barvni sloj, ki ni nič več, kot le estetska napaka, pa ima naravo stvarne napake, ki je garancija ne krije. Zgolj proizvajalec, nadaljuje, je tisti, ki določi vsebino garancije. Ne kupec ne izvedenec, še najmanj pa sodišče, je ne sme širiti. A sodišče tega ni upoštevalo. Še več, na temeljih nekritične, nevestne in premalo pretehtane dokazne ocene je pomešalo instituta garancije za brezhibno delovanje stvari in odgovornosti za stvarne napake in tožnikovemu zahtevku ugodilo na podlagi pravil o slednji. Meni tudi, da je bil tožnikov zahtevek iz naslova garancije prepozen. Tožnik je reklamacijski zahtevek vložil dne 6. 7. 1998 in, ker številna dejstva kažejo na to, da se stanje strešne kritine od tedaj do dneva vložitve tožbe (14. 7. 2004) ni v ničemer spremenilo, je enoletni rok iz 507. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) iztekel precej pred vložitvijo tožbe. Nasprotuje tudi odločitvi o ugoditvi alternativnemu tožbenemu zahtevku za plačilo 6.021,96 € (prej 1,443.102 SIT).

5. Tožnik v odgovoru na revizijo nasprotuje revizijskim očitkom in obrazloženo predlaga zavrnitev revizije.

6. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

7. Revizija je delno utemeljena.

O neutemeljenem delu revizije:

8. Revizija odločitvi o utemeljenosti zahtevka za zamenjavo strešne kritine na temelju garancije nasprotuje z argumenti o funkcionalni in trajnostni zadovoljivosti kritine. Izpelje jih v zaključek: če strešna kritina ''funkcionira, kot je treba'', garancija pa je (po ratio legis) namenjena prav zagotavljanju nemotenega delovanja oziroma funkcioniranja kupljene stvari, ni razloga za njeno popravilo, še manj za zamenjavo. Kljub vtisu smiselnosti, ki ga daje na prvi pogled, podrobnejši pogled v dejansko in pravno jedro zadeve pokaže, da to stališče v predmetnem primeru ni na mestu.

9. V tej zadevi namreč nimamo opravka s klasičnim primerom garancije za brezhibno delovanje stvari, saj konkretne okoliščine abstraktnemu (zakonskemu) dejanskemu stanu pravil o garanciji za brezhibno delovanje prodane stvari (501. – 507. člen ZOR) ne ustrezajo povsem ali, bolje rečeno, od njega pomembno odstopajo. Strešna kritina po svoji naravi ni tehnično blago, kot so na primer stroji, motorji, aparati in druge mehanske naprave, ki vsi po vrsti z okvaro izgubijo smisel. Gre za stvar, ki aktivno ne deluje in katere funkcionalnost je omejena na peščico preprostih nalog, povezanih z vzdrževanjem stanja (neprepuščanje vode, nelomljivost ipd.). Povezovanje konkretnega garancijskega jamstva zgolj in edinole z brezhibnim opravljanjem teh nalog se zato že na pogled zdi preozko. Neustreznost takšnega stališča pa postane še očitnejša ob dejstvu, da je tožena stranka s sporno garancijo obseg na njej temelječega jamstva prostovoljno razširila onkraj meja brezhibnega delovanja kritine, in sicer tudi – ali pa predvsem – na visoko kakovost in konformnost izročenih strešnikov s standardi ter njihovo odpornost proti zmrzali.(1) Zatorej bistvo garancije v obravnavanem primeru ni (toliko) v jamčevanju za brezhibno in neovirano funkcioniranje strešne kritine, pač pa v izrecnem zagotovilu njene visoke kakovosti, tj. v garanciji kvalitete.

10. Kakovostni nivo, za katerega je jamčila, je tožena stranka vsebinsko definirala v garancijskem listu. Ne sicer s sklicevanjem na avstrijske kakovostne standarde, kot bi morda kazalo na prvi pogled, ampak – resda a contrario, a vendarle – z zapisom, da ''manjša odstopanja barve ne pomenijo slabe kakovosti, zato jamstvo zanje ne velja''. Namreč, če manjša barvna odstopanja na strešnikih niso znak njihove slabe kakovosti (zaradi česar ni jamstva), barvno odstopanje, ki ta nivo presega, nujno pomeni slabo, nezadovoljivo kakovost strešnikov. Ker je obenem povsem jasno, da popolnega oluščenja barvnega sloja strešnikov(2) ni mogoče subsumirati pod standard manjšega barvnega odstopanja, o dopustnosti aktivacije garancijskega jamstva ne more biti dvoma.

11. Prav tako ne more biti dvoma, da je zaradi poškodb na celotni površini kritine(3) utemeljen sicer subsidiarni garancijski zahtevek za zamenjavo kritine z vsemi spremljevalnimi storitvami, vključno z restitucijo okolice hiše v stanje pred menjalnim posegom. Slednja predstavlja strošek v zvezi z menjavo kritine, ki po določbi prvega odstavka 505. člena ZOR bremeni prodajalca.

12. Revizijsko sodišče soglaša tudi s presojo pritožbenega sodišča, da tožnikovega dopisa z dne 6. 7. 1998 ni razumeti kot zahteve za popravilo ali zamenjavo stvari iz 507. člena ZOR. Tožnik tedaj od tožene stranke ni zahteval ničesar, ne popravila ne zamenjave. Zgolj obvestilo s prošnjo za ogled in preveritev kakovosti strešnikov pa nima za posledico sprožitve teka materialnega prekluzivnega roka iz 507. člena ZOR. Ta rok začne namreč teči šele z dnem, ko je kupec napako sporočil in podal zahtevo, nič prej.(4) O utemeljenem delu revizije:

13. Navkljub deplasirani argumentaciji, s katero načenja to vprašanje, pa revizija upravičeno napada izpodbijano sodbo v delu, ki se nanaša na alternativni tožbeni zahtevek za plačilo 6.021,96 € (prej 1,443.102 SIT). Obe nižji sodišči sta obsodbo tožene stranke v tem delu utemeljevali z argumenti, da je želel tožnik s tem zahtevkom toženi stranki le ponuditi, da je pripravljen namesto vtoževane nedenarne izpolnitve (zamenjava strešne kritine z restitucijo okolice hiše) sprejeti njeno denarno protivrednost kot datio in solutum (šlo naj bi za t.i. procesno facultas alternativa iz 312. člen ZPP). Pri tem pa sta spregledali, da četudi to drži in je tožnika res vodila takšna namera, vseeno ni mogoče zanemariti bistvenega: zahteva, ki tvori zadevni del tožbenega petita in se glasi: ''… ali mu (tožniku) plačati 1,443.102 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 3. 10. 2006 dalje…'', ne predstavlja fakultativne procesne ponudbe, kot sta zmotno menili sodišči, pač pa alternativni tožbeni zahtevek. Takemu zahtevku pa sodišče z razlogi, ki utemeljujejo izrek ponudbe nadomestne izpolnitve, in tudi sicer (ker za obstoj alternativne obveznosti ni pravne podlage ne v zakonu ne v garancijski izjavi tožene stranke), ne bi smelo ugoditi. Moralo bi ga zavrniti zaradi nesklepčnosti.

14. Napako je odpravilo revizijsko sodišče. V skladu s prvim odstavkom 380. člena ZPP je v pravkar opisanem okviru reviziji tožene stranke delno ugodilo in spremenilo sodbo drugostopenjskega sodišča. Glede ostalega je revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

15. Zaradi delne spremembe izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče v skladu z drugim odstavkom 165. člena ZPP ponovno odločalo o stroških vsega postopka. Posledica spremenjenega pravdnega uspeha tožnika v razmerju do tožene stranke, ki sedaj znaša le 50 %, je slednja po medsebojnem pobotanju dolžna tožniku povrniti 785,16 € njegovih pravdnih stroškov, nastalih v postopku na prvi stopnji. Stroški pritožbenega postopka, do povračila katerih je tožnik upravičen, korigirani v skladu s spremenjenim uspehom, po medsebojnem pobotanju znašajo 41,25 €. Skupni znesek stroškov prvostopenjskega in pritožbenega postopka, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožniku, je 826,41 €.

16. Glede na to, da sta pravdni stranki v revizijskem postopku uspeli vsaka s 50 %, je revizijsko sodišče odločilo, naj sami krijeta svoje revizijske stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Bistvena vsebina tožniku izročenega garancijskega lista se glasi: ''V tem času (30 let) brezplačno nadomestimo kupcu vse betonske strešnike ..., ki dokazljivo ne ustrezajo zahtevam, navedenim v standardu JUS U.N1.210, in niso ustrezne kakovosti, kakršne bi morali biti po avstrijskih standardih za kakovost. Za isto obdobje dodatno jamčimo za poškodbe ob zmrzali … Manjša odstopanja barve ne pomenijo slabe kakovosti, zato jamstvo zanje ne velja''.

Op. št. (2): Glej tč. 2. Op. št. (3): Prav tam.

Op. št. (4): Prim. S. Cigoj, Komentar obligacijskih razmerij, Veliki komentar zakona o obligacijskih razmerjih, III. knjiga, ČZ Uradni list SRS, Ljubljana, 1985, str. 1496.