Jedro

Redno šolanje je pravni standard, ki ga je treba zapolniti v vsakem konkretnem primeru, primarno pa redno šolanje pomeni redno izpolnjevanje šolskih ali študijskih obveznosti. Namen rednega šolanja je namreč pridobitev izobrazbe ali poklica zaradi zagotovitve lastnega preživljanja, izpolnjevanje šolskih (študijskih) obveznosti pa zato predstavlja temeljno predpostavko, zaradi katere je otrok upravičen zahtevati od staršev plačilo preživnine. V določenih primerih sicer lahko pride do prekinitev ali zastojev v rednem šolanju, ki še ne pomenijo izgube pravice do preživljanja, vendar pa morajo v teh primerih obstajati opravičljivi razlogi, zaradi katerih upravičenec ni izpolnil šolskih ali študijskih obveznosti. Pri presoji standarda rednega šolanja se tako ni mogoče omejiti na presojo formalnega statusa upravičenca v šolskem sistemu, ampak je treba vsebinsko presoditi njegovo prizadevanje za pridobitev izobrazbe.

Upnik rednega šolanja v šolskem letu 2021/2022 kljub izkazanemu vpisu na fakulteto ob odsotnosti trditev in dokazov glede izpolnjevanja študijskih obveznosti oziroma glede razlogov za njihovo neizpolnjevanje ter ob odsotnosti pojasnila, zakaj se je v naslednjem šolskem letu prepisal nazaj na nižjo, srednješolsko stopnjo izobraževanja, ni uspel izkazati.

Ker upnik ni uspel izkazati rednega šolanja v letih 2021/2022 in 2022/2023, za kateri izterjuje preživnino, je sodba, na podlagi katere je vložil predlog za izvršbo, izgubila lastnost izvršilnega naslova. Tako lastnost ima po upnikovi polnoletnosti namreč le v okviru 183. člena DZ in jo izgubi, če se upnik ne šola redno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugovoru ugodi in se sklep o izvršbi razveljavi ter zavrne predlog za izvršbo (1. točka izreka sklepa), ter da upnik sam krije stroške vlog z dne 22. 11. 2022, 13. 12. 2022 in 22. 12. 2022 (2. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga njegovo razveljavitev in ugoditev predlogu za izvršbo s stroškovno posledico ter priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi z dne 25. 11. 2022 zoper dolžnika dovolilo izvršbo na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1221/2015-IV z dne 7. 12. 2016 zaradi izterjave preživnin v zneskih 207,06 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 10. 2021 naprej, 207,06 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 11. 2021 naprej, 207,06 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 12. 2021 naprej, 207,06 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 1. 2022 naprej, 217,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 2. 2022 naprej, 217,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 3. 2022 naprej, 217,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 4. 2022 naprej, 217,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 5. 2022 naprej, 217,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 6. 2022 naprej, 217,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 7. 2022 naprej, 217,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 8. 2022 naprej, 217,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 9. 2022 naprej ter 217,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 10. 2022 naprej in zaradi izterjave izvršilnih stroškov v znesku 109,80 EUR s pripadki.

7. Dolžnik je zoper sklep o izvršbi vložil ugovor (prvi in drugi odstavek 53. člena in prvi odstavek 55. člena ZIZ), ki mu je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ugodilo. Odločitev je oprlo na ugotovitev, da je predlog za izvršbo vložil polnoletni upnik, ki ob tem ni izkazal, da se še vedno redno šola, zato sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1221/2015-IV z dne 7. 12. 2016 ni več izvršilni naslov za izvršbo za izterjavo predmetne terjatve. Višje sodišče odločitev in razloge zanjo sprejema kot materialnopravno pravilne.

8. Po določbah Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) morajo starši preživljati svoje otroke do polnoletnosti (prvi odstavek 183. člena DZ). Polnoletnega otroka, ki se redno šola in ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb, morajo starši preživljati do prvega zaključka srednješolskega izobraževanja oziroma do pridobitve najvišje ravni splošne oziroma strokovne izobrazbe, ki jo je po predpisih s področja srednjega šolstva možno pridobiti, do prvega zaključka višješolskega strokovnega študija oziroma do prvega zaključka dodiplomskega študija ali do prvega zaključka magistrskega študijskega programa ali enovitega magistrskega študijskega programa; obveznost preživljanja v teh primerih traja najdlje do otrokovega dopolnjenega 26. leta starosti (drugi in tretji odstavek 183. člena DZ).

9. Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da je polnoletni otrok upravičen do preživnine so torej: 1. redno šolanje, 2. da otrok ni zaposlen oziroma ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb in 3. časovna omejitev obveznosti plačevanja preživnine do prvega zaključka izobraževanja. Redno šolanje je pravni standard, ki ga je treba zapolniti v vsakem konkretnem primeru, primarno pa redno šolanje pomeni redno izpolnjevanje šolskih ali študijskih obveznosti. Namen rednega šolanja je namreč pridobitev izobrazbe ali poklica zaradi zagotovitve lastnega preživljanja, izpolnjevanje šolskih (študijskih) obveznosti pa zato predstavlja temeljno predpostavko, zaradi katere je otrok upravičen zahtevati od staršev plačilo preživnine.1 V določenih primerih sicer lahko pride do prekinitev ali zastojev v rednem šolanju, ki še ne pomenijo izgube pravice do preživljanja, vendar pa morajo v teh primerih obstajati opravičljivi razlogi, zaradi katerih upravičenec ni izpolnil šolskih ali študijskih obveznosti.2 Pri presoji standarda rednega šolanja se tako ni mogoče omejiti na presojo formalnega statusa upravičenca v šolskem sistemu, ampak je treba vsebinsko presoditi njegovo prizadevanje za pridobitev izobrazbe.3

10. Trditveno in dokazno breme glede rednega šolanja po polnoletnosti preživninskega upravičenca oziroma glede morebitnih zastojev ali prekinitev šolanja in razlogov za take zastoje je na strani upravičenca4, sodišče prve stopnje pa je v predmetni zadevi pravilno ugotovilo, da upnik zahtevanega bremena ni zmogel. 11. Upnik v predlogu za izvršbo ni podal nobenih navedb glede svojega rednega šolanja, zato ga je sodišče s sklepom z dne 21. 11. 2022 ob dejstvu, da so starši dolžni otroke po polnoletnosti preživljati le, če se redno šolajo, pozvalo k predložitvi dokazil o rednem šolanju za šolski leti 2021/2022 in 2022/2023. Upnik je sodišču z vlogo z dne 24. 11. 2022 predložil potrdilo o vpisu z dne 10. 9. 2021, iz katerega izhaja, da je bil v študijskem letu 2021/2022 prvič vpisan v prvi letnik rednega študija na Fakulteti za upravo, ter potrdilo o vpisu z dne 1. 9. 2022, iz katerega izhaja, da je bil v šolskem letu 2022/2023 izredno vpisan v srednješolski program Srednje tehniške šole A. Nadalje je upnik v odgovoru na dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi navedel, da še ni dopolnil 26 let in se še šola, kar je izkazal z že predloženimi potrdili o šolanju.

12. Iz potrdila o vpisu torej izhaja, da se je upnik v šolskem letu 2021/2022 redno vpisal v prvi letnik visokošolskega študija, ni pa mogoče zgolj na tej podlagi ugotoviti tudi, ali tak vpis izpolnjuje kriterije rednega šolanja. Upnik namreč ni podal nobenih navedb in dokazov, da je v tem šolskem letu tudi izpolnjeval oziroma izpolnil svoje študijske obveznosti. Iz drugega predloženega potrdila o vpisu kvečjemu izhaja nasprotno, torej da študijskih obveznosti ni uspel izpolniti, saj se je po zaključku šolskega leta v naslednjem šolskem letu pri starosti 23 let izredno vpisal v srednješolski program izobraževanja odraslih. Razlogov za tako postopanje upnik ni navedel in ni podal nobenih pojasnil za prekinitev visokošolskega šolanja, kot je zapisalo že sodišče prve stopnje, pa ni videti razumnega razloga, zakaj bi se upnik po letu študija ob izpolnitvi študijskih obveznosti v naslednjem šolskem letu prepisal na nižjo stopnjo izobraževanja, to je v srednjo šolo. Pritrditi je tako sodišču prve stopnje, da upnik rednega šolanja v šolskem letu 2021/2022 kljub izkazanemu vpisu na fakulteto ob odsotnosti trditev in dokazov glede izpolnjevanja študijskih obveznosti oziroma glede razlogov za njihovo neizpolnjevanje ter ob odsotnosti pojasnila, zakaj se je v naslednjem šolskem letu prepisal nazaj na nižjo, srednješolsko stopnjo izobraževanja, ni uspel izkazati. Ob tem je glede na že prej obrazloženo kot neutemeljena zavrniti pritožbena izvajanja, da že zgolj dokazilo o vpisu v prvi letnik rednega študija zadosti izpolnitvi upnikovega trditvenega in dokaznega bremena ter da razlogi za prepis nazaj v srednjo šolo ter izpolnjevanje študijskih obveznosti za predmetni postopek niso pravno pomembni. Kot že pojasnjeno, namreč zgolj formalni status oziroma vpis še ne pomeni nujno tudi rednega šolanja.

13. Rednega šolanja upnik tudi ni uspel izkazati z izrednim vpisom v srednješolski program izobraževanja odraslih Srednje tehniške šole A. v šolskem letu 2022/2023. Najprej že zato, ker redno šolanje za predhodno šolsko leto ni izkazano in je torej že prej prišlo do prekinitve šolanja (brez navedbe upravičenih razlogov) oziroma ni izkazana kontinuiteta šolanja. Nadalje pa tudi zato, ker so starši polnoletnega upravičenca po drugem odstavku 183. člena DZ dolžni preživljati le do _prvega_ zaključka srednješolskega izobraževanja, ki ga je upnik očitno že zaključil, saj se brez tega ne bi mogel vpisati na visokošolski študij.

14. Ker torej upnik ni uspel izkazati rednega šolanja v letih 2021/2022 in 2022/2023, za kateri izterjuje preživnino, je sodba, na podlagi katere je vložil predlog za izvršbo, izgubila lastnost izvršilnega naslova. Tako lastnost ima po upnikovi polnoletnosti namreč le v okviru 183. člena DZ in jo izgubi, če se upnik ne šola redno.5 Povedano drugače, dolžnikova dolžnost preživljanja polnoletnega upnika je z izostankom rednega šolanja v obravnavanem primeru ugasnila in so neutemeljene pritožbene navedbe, da upnik še vedno razpolaga z izvršilnim naslovom za izterjavo preživnine.

15. Odločitev o ugoditvi ugovoru je torej pravilna, posledično pa je pravilna tudi odločitev, da upnik, ki v postopku ni uspel, sam krije svoje stroške (peti odstavek 38. člena ZIZ in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16. Glede na obrazloženo in ker tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče upnikovo neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

17. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in peti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Prim. VSL Sodba IV Cp 1949/2017 z dne 14. 9. 2017. 2 Prim. VSL Sklep II Ip 1341/2021 z dne 21. 9. 2021, VSL Sodba IV Cp 1949/2017 z dne 14. 9. 2017, VSM Sklep I Ip 428/2017 z dne 10. 7. 2017, VSL Sodba IV Cp 1337/2015 z dne 13. 5. 2015, VSL Sklep III Ip 1479/2015 z dne 22. 4. 2015, VSL Sklep II Ip 4381/2014 z dne 3. 12. 2014 in drugi. 3 Prim. VSL Sklep IV Cp 3117/2014 z dne 26. 11. 2014. 4 Prim. VSL Sklep II Ip 1341/2021 z dne 21. 9. 2021, VSM Sklep I Ip 428/2017 z dne 10. 7. 2017 in drugi. 5 Prim. VSRS Sklep II Ips 371/2000 z dne 13. 12. 2000, VSL Sklep II Ip 4381/2014 z dne 3. 12. 2014.