Jedro

Zahtevnost cenitve se presoja na podlagi obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za njeno izdelavo, časa, ki ga ima izvedenec na voljo, da jo pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet cenitve, ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo njene zahtevnosti. Ti kriteriji zadoščajo, da lahko sodišče napravi oceno izdelanega cenilnega mnenja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem zavrnilnem delu (glede višine nagrade za izdelavo pisne cenitve) potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sodni cenilki gradbene stroke N. K. G., davčna št. 0000, za opravljeno izvedensko delo odmerilo nagrado in povrnilo stroške v skupnem znesku 370,85 EUR (bruto znesek), kar je zahtevala več, pa je zavrnilo (I. točka izreka). Nadalje je ugotovilo, da sodna cenilka ni zavezanka za DDV (II. točka izreka); finančno računovodski službi naložilo, da izvrši plačilo skupnega zneska 370,85 EUR iz založenih sredstev predujma v rokih, ki jih določa Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih tako, da: neto znesek ter DDV nakaže na transakcijski račun sodne izvedenke cenilke št. ... pri ..., poslovalnica ..., davek od dohodkov fizičnih oseb (akontacijo dohodnine), 8,85 % prispevek za ZPIZ in 0,53 % prispevek za ZZVZZ-M pa nakaže na ustrezne podračune dajatev (III. točka izreka). Sklenilo je še, da se preveč plačani predujem vrne upniku (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep vlaga pritožbo cenilka in ga izpodbija v delu, v katerem sodišče prve stopnje ni (v celoti) ugodilo njenemu predlogu za nagrado za izdelavo cenitve. Sodišče prosi, da ji zaradi zahtevnosti opravljenega dela prizna nagrado v predlaganem znesku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje o priglašenih nagradi in stroških po predloženem stroškovniku cenilke odločalo na podlagi Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Uradni list RS, št. 88/2010, 1/2012, 35/2013, v nadaljevanju Pravilnik). Priznalo ji je nagrado za zbiranje in proučevanje dokumentacije v priglašeni višini 46,00 EUR, nagrado za ogled v priglašeni višini 46,00 EUR ter nagrado za čas potovanja na ogled in nazaj v priglašeni višini 40,00 EUR, glede priglašene nagrade za izdelavo pisne cenitve v višini 276,00 EUR pa je ocenilo, da je previsoka, saj cenilka v mnenju ni izpostavila elementov, ki bi narekovali njegovo oceno zahtevnosti cenitve kot zahtevne, zato je cenilki priznalo po tej postavki nagrado le za manj zahtevno cenitev v višini 184,00 EUR. Od skupnega priznanega zneska je nato izvedenki priznalo še materialne stroške v višini 15 % nagrade v znesku 47,40 EUR in potne stroške za ogled v višini 7,45 EUR. Predmet presoje v tem pritožbenem postopku je zato prvostopenjska ocena cenilnega mnenja kot manj zahtevnega in posledična odmera nagrade v nižjem od priglašenega.

6. V 51. členu Pravilnik določa štiri razpone nagrad za pisni izvid in mnenje oziroma cenitev, in sicer za: manj zahtevno, zahtevno, zelo zahtevno in izjemno zahtevno, zato mora tudi po presoji višjega sodišča izvedenec oziroma cenilec v zahtevi za nagrado opredeljeno pojasniti, zakaj ocenjuje, da je bilo izvedeno delo zahtevno (oziroma zelo ali izjemno zahtevno) in to ustrezno izkazati. V obravnavanem primeru je cenilka v stroškovniku z dne 29. 5. 2015 sicer priglasila posamezne postavke nagrade in stroškov, ni pa jih podrobneje opredelila, zato ji je lahko sodišče prve stopnje odmerilo nagrado in priznalo povrnitev stroškov le na podlagi podatkov v spisu.

7. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, se zahtevnost cenitve skladno s četrtim odstavkom 47. člena Pravilnika presoja na podlagi obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za njeno izdelavo, časa, ki ga ima izvedenec na voljo, da jo pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet cenitve, ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo njene zahtevnosti. Ti kriteriji zadoščajo, da lahko sodišče napravi oceno izdelanega cenilnega mnenja, zato se nasprotne pritožbene navedbe, da sodišče nima na voljo kriterijev, meril in znanja za ugotavljanje zahtevnosti izvedenskega dela, izkažejo za neutemeljene. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje 19. 5. 2015 cenilki odredilo, naj v roku 30 dni izvede ogled in izdela pisno izvedensko mnenje o tržni ceni nepremičnine parc. št. 1/1, k. o. ... Po urgenci sodišča in odgovoru cenilke je sodišče prve stopnje rok dne 25. 5. 2015 podaljšalo še za en teden. Cenilka je 1. 6. 2015 sodišču prve stopnje posredovala izdelano cenitveno mnenje, ki obsega 21 strani in v katerem je ocenjena nepremičnina – stanovanjska hiša s pripadajočim stavbnim zemljiščem v izmeri 141 m2. Upoštevajoč táko cenilno mnenje, iz katerega posebna kompleksnost izdelave ne izhaja, je zato sodišče prve stopnje tudi po presoji višjega sodišča pravilno zaključilo, da je predmetna cenitev manj zahtevna in cenilki skladno z 51. členom Pravilnika priznalo ustrezno nagrado za njeno izdelavo. Glede na pritožbene navedbe višje sodišče pri tem še pojasnjuje, da sodna praksa v Republiki Sloveniji ni formalni (obvezni) pravni vir, saj je glede na 3. člen Zakona o sodiščih sodnik pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon, v skladu z ustavo pa tudi na splošna načela mednarodnega prava in na ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe, ena odločba, na katero se cenilka sklicuje v pritožbi, pa obenem tudi ne vodi do zaključka, da gre pri sprejemanju takih odločitev za ustaljeno sodno prakso, po kateri bi se cenitev ene nepremičnine vedno smatrala za zahtevno delo. Presoja zahtevnosti izvedenskega mnenja je, kot rečeno, odvisna od več dejavnikov in zato logično pogojena z okoliščinami konkretnega primera, pritožnica pa niti ne trdi, da bi bila cenitev (sicer prav tako ene same) nepremičnine, ki je bila predmet odločitve v sklepu Višjega sodišča v Ljubljani III Ip 6059/2012 z dne 11. 6. 2013, primerljiva s cenitvijo nepremičnine, ki je predmet presoje v tem pritožbenem postopku.

8. Alternativni izračun višine nagrade po porabljenem času, ki ga v pritožbi podaja cenilka, na pravilnost izpodbijane odločitve ne more vplivati, saj se za izračun nagrade za izvedensko oziroma cenilsko delo uporablja tarifa, določena s Pravilnikom (46. člen Pravilnika), ta pa podrobno predpisuje način in merila za izračun nagrade za posamezno storitev izvedenca oziroma cenilca in ne daje podlage za izračun višine nagrade za izdelavo pisnega cenilnega mnenja po porabljenem času. Prav tako cenilka povišanja nagrade ne more doseči s pojasnjevanjem, da je nagrada namenjena financiranju nekaterih dejavnosti in stroškov sodnih cenilcev, in opredeljevanjem, kateri le-ti so, saj je ob sicer nespornem dejstvu, da imajo izvedenci oziroma cenilci pravico do nagrade za svoje delo in pravico do povrnitve stroškov v zvezi z delom (39. člen Pravilnika), njena vsakokratna odmera odvisna le od okoliščin posameznega primera v konkretnem sodnem postopku.

9. Pritožba cenilke glede na navedeno ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).