Jedro

Po vložitvi predloga izkazano pomanjkanje sredstev za poplačilo obveznosti na transakcijskem računu ne zadosti pogojem za taksno oprostitev. Pa tudi ne za odlog plačila sodne takse. Ne upošteva se namreč le finančno in likvidnostno stanje pravne osebe, temveč njeno celotno premoženjsko stanje in tudi vse druge okoliščine. Dejstvo, da tožeča stranka razpolaga s kratkoročnimi sredstvi, za katere ne trdi, da jih ne more unovčiti pomeni, da ta ni izkazala, da brez ogrožanja svoje dejavnosti ne more zagotoviti plačila sodne takse

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek s pritožbo.

2. Tožeča stranka v laični pritožbi navaja, da je že več kot eno leto povsem brez likvidnih sredstev in ostalega premoženja, nima več odprtega nobenega bančnega računa. Opozarja, da ji je bilo ob vložitvi tožbe omogočeno odloženo plačilo sodne takse, kar naj sedaj sodišče upošteva kot pravni vir, saj se likvidnostni položaj ni bistveno spremenil oziroma se je kvečjemu poslabšal. Zato predlaga, da se jo v celoti oprosti plačila sodne takse ali pa omogoči odložitev plačila sodne takse do izdaje odločbe sodišča druge stopnje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče lahko pravno osebo v skladu z 11. členom Zakona o sodnih taksah (ZST-1) oprosti plačila sodne takse za vloge, pri katerih je plačilo sodne takse procesna predpostavka, če nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma ji odloži plačilo sodne takse, če sredstev ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Pri odločanju mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine in upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe.

5. Stranka, ki prosi za taksno oprostitev, mora v predlogu navesti dejstva in okoliščine iz katerih izhaja, da je podan dejanski stan iz 11. člena ZST-1, ki opravičuje taksno oprostitev, in predlagati ustrezne dokaze. Tožeča stranka je v predlogu za oprostitev plačila sodne takse navedla zgolj, da zanjo prosi zaradi slabe likvidnosti podjetja. Izjavi o premoženjskem stanju je priložila podatke iz bilanca stanja na dan 31.12.2013, ki sicer izkazujejo čisto izgubo poslovnega leta, vendar pa tudi, da razpolaga s kratkoročnimi sredstvi v višini 27.704,00 EUR. Iz predloženih podatkov za transakcijski račun tožeče stranke izhaja, da ni likvidna. Trditev o tem, da ne more unovčiti sredstev, s katerimi razpolaga, ni podala, prav tako ne trditev, da bi plačilo sodne takse za pritožbo ogrozilo njeno dejavnost. Pravilno je z navedbo sodne prakse podprto stališče prvostopenjskega sodišča, da zgolj nelikvidnost ni razlog za taksno oprostitev, niti ne njen odlog ali obročno plačilo. Oprostitev, obročno plačilo sodne takse ali odlog njenega plačila so izjeme od pravila, da se v postopkih pred sodišči plačujejo takse v skladu z zakonom in taksno tarifo (1. člen ZST-1), in to v roku, določenem v plačilnem nalogu (drugi odstavek 5. člena ZST-1). Izjeme pa je treba tolmačiti ozko. Glede na to, ob dejstvu, da tožeča stranka razpolaga s kratkoročnimi sredstvi, za katere ne trdi, da jih ne more unovčiti, pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim, da tožeča stranka, na kateri je dokazno breme za dejstva v zvezi s taksno oprostitvijo (12. člen ZST-1), ni izkazala, da brez ogrožanja svoje dejavnosti ne more zagotoviti plačila sodne takse v znesku 459,00 EUR. Po vložitvi predloga izkazano pomanjkanje sredstev za poplačilo obveznosti na transakcijskem računu ne zadosti pogojem za taksno oprostitev. Pa tudi ne za odlog plačila sodne takse. Ne upošteva se namreč le finančno in likvidnostno stanje pravne osebe, temveč njeno celotno premoženjsko stanje in tudi vse druge okoliščine (peti v zvezi s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1). Po presoji vseh okoliščin pritožbeno sodišče soglaša z izpodbijanim sklepom, da tudi pogoji za odloženo plačilo sodne takse za pritožbo niso izpolnjeni. Res je, da je prvostopenjsko sodišče tožeči stranki odložilo plačilo sodne takse za redni pravdni postopek do izdaje končne odločbe zaradi nelikvidnosti tožeče stranke. Vendar taka odločitev ne utemeljuje predloga tožeče stranke za odlog plačila sodne takse tudi za pritožbeni postopek. Tožeča stranka v predlogu ni navedla nobenih dejstev, ki bi utemeljevala odlog plačila sodne takse za pritožbo in po oceni višjega sodišča v tej fazi postopka odlog plačila sodne takse ne bi bil več smiseln.

6. Glede na obrazloženo in po ugotovitvi, da sodišče prve stopnje ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb postopka, na katere je dolžno pritožbeno sodišče skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) paziti po uradni dolžnosti, je neutemeljeno pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP).