5. 5. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B. B. iz Z., na seji senata dne 18. aprila 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 427/2002 z dne 11. 2. 2004 se ne sprejme, v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča o zavrnitvi tožbe zoper sklep Ministrstva za notranje zadeve, s katerim je to na podlagi 38. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in nasl. – ZDRS) in 132. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86 – ZUP/86) ustavilo postopek za sprejem pritožnika v državljanstvo Republike Slovenije.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi navaja, da je Vrhovno sodišče v postopku za pridobitev državljanstva slepo sledilo neustrezni zakonodaji, ki želi pritožnika kot že naturalizirano osebo naturalizirati retroaktivno. Zatrjuje, da Vrhovno sodišče z izpodbijano sodbo razsoja o državljanstvu de facto državljanov Slovenije pred osamosvojitvijo, saj naj bi pritožnik "državljanstvo prakticiral že pred nastankom države Slovenije". Meni, da bi morali ob osamosvojitvi Republike Slovenije vsi stalni prebivalci Slovenije (in ne le "etnični Slovenci") postati avtomatični državljani ali pa bi za državljanstvo nove države morali zaprositi prav vsi stalni prebivalci Slovenije brez razlike in diskriminacije po narodnosti. Ker pritožnik živi v Sloveniji od leta 1968, bi moral biti obravnavan kot avtomatični državljan. Da je bil državljan Slovenije že pred odcepitvijo, naj bi dokazovalo dejstvo, da je v Sloveniji imel volilno pravico, ki je bila z nastankom nove države ukinjena. Izpodbijana sodba Vrhovnega sodišča naj bi pokrivala nezakonito ravnanje Ministrstva za notranje zadeve, ki je pritožnika tajno izbrisalo iz registra stalnih prebivalcev. Pritožnik zatrjuje kršitev 5., 8., 14., 18., 21., 23., 25., 32., 33., 43., 50., 51. in 54. člena Ustave. Sklicujoč se na 15. člen Ustave, Ustavnemu sodišču predlaga, naj razveljavi sodbo Vrhovnega sodišča in odločbo tožene stranke ter naloži izdajo odločbe o sprejemu v državljanstvo. Smiselno se sklicuje še na 30. člen Ustave (pravica do rehabilitacije in odškodnine) in predlaga, naj Ustavno sodišče v skladu s 26. členom Ustave odloči tudi o primerni odškodnini.

B.

3.Ustavni pritožnik z večino navedb ustavne pritožbe oporeka pravilnosti uporabe materialnega prava, kar pa samo po sebi ne more biti predmet preizkusa pred Ustavnim sodiščem. Ustavno sodišče v skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi izpodbijano sodbo le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Zato pritožnik ustavne pritožbe ne more utemeljiti s sklicevanjem na 5. in 8. člen Ustave, saj navedeni določbi neposredno ne urejata človekovih pravic in svoboščin. Pritožnik sicer zatrjuje tudi številne kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vendar jih z navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže. Pritožnikovi očitki o kršitvi 14., 18., 21., 25., 33., 43., 50., 51. in 54. člena Ustave namreč temeljijo na zmotni predpostavki, da bi moral kot državljan druge države naslednice nekdanje SFRJ, ki je imel pred osamosvojitvijo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, avtomatično pridobiti slovensko državljanstvo in da mu je bilo z nezakonitim izbrisom iz registra stalnega prebivalstva de facto odvzeto slovensko državljanstvo. Zgolj okoliščina, da se pritožnik z odločitvijo sodišča ne strinja, ker sam pravo razlaga drugače, sama po sebi še ne pomeni kršitve katerekoli človekove pravice.

4.Prav tako ni utemeljen pritožnikov očitek, "da se ga s sporno zavrnilno odločbo meče iz države nekam v tujino", s katerim utemeljuje kršitev 32. člena Ustave. Državljanstvo namreč ni pogoj za prebivanje v državi. Predmet obravnavane ustavne pritožbe je odločitev o ustavitvi postopka za sprejem pritožnika v državljanstvo Republike Slovenije, zato ustavne pritožbe tudi ni mogoče utemeljiti z očitki o nezakonitem izbrisu iz registra stalnega prebivalstva.

5.V zvezi z uveljavljanjem kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz prvega odstavka 23. člena Ustave je treba upoštevati, da se ta očitek nanaša na že končan postopek v upravnem sporu. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-65/05 z dne 22. 9. 2005 (Uradni list RS, št. 92/05) ugotovilo, da je Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. – ZUS) v neskladju z Ustavo, ker ne vsebuje posebnih, naravi obravnavane pravice prilagojenih določb, ki bi omogočale uveljavljanje pravičnega zadoščenja v primeru, ko je kršitev pravice do sojenja v razumnem roku prenehala. Odprava ugotovljene neskladnosti z Ustavo zahteva kompleksnejše zakonodavno urejanje, zato Ustavno sodišče ni določilo načina izvršitve odločbe. To pomeni, da imajo posamezniki kljub ugotovljeni neskladnosti z Ustavo do njene odprave v primeru morebitne kršitve obravnavane pravice v že končanem postopku na voljo možnost zahtevati povračilo škode po 26. členu Ustave. Ker pritožnik ni izkazal, da bi to sodno pot že izkoristil, ni podana predpostavka iz prvega odstavka 51. člena ZUstS, po kateri se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zato je bilo treba ustavno pritožbo v tem delu zavreči.

6.V zvezi z zahtevkom za plačilo odškodnine Ustavno sodišče pritožniku pojasnjuje, da lahko odškodninske zahtevke zaradi morebitne škode, ki bi mu bila povzročena, uveljavlja pred pristojnim sodiščem (26. člen Ustave) šele po izčrpanju pravnih sredstev, v tem postopku pa lahko ob pogojih ZUstS vloži tudi ustavno pritožbo.

7.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena in prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan