Jedro

Za družbe v družbeni lastnini iz 2. odstavka 578. člena ZGD se tudi po uveljavitvi tega zakona še nadalje uporabljajo določbe ZPod, s katerim so urejena vprašanja organiziranost in poslovanja.

Brez predhodne spremembe statuta o načinu volitev in trajanju mandata članu upravnega odbora, sklepa skupščine o podaljšanju mandata članu, ki ga ona ni izvolila, ni mogoče upoštevati.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepov upravnega odbora tožene stranke z dne 9.10.1995, potrjenega s sklepom Komisije za pritožbe z dne 18.9.1998, s katerimi je bil tožnik razrešen s položaja glavnega direktorja tožene stranke.

Ugotovilo je, da so za njegovo razrešitev obstajali razlogi po 1., 3. in 4. alinei 93. člena statuta tožene stranke (ker ni izpolnjeval obveznosti v skladu s tem statutom, pogodbo o ustanovitvi družbe in pogodbo o združitvi v poslovni sistem Ž. L., da ni ravnal s skrbnostjo dobrega gospodarja in ni upošteval poslovne politike in delovnih načrtov družbe in poslovnega sistema). V posledici te odločitve je zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 8,460.120,00 SIT iz naslova neto plače tožnika.

Sodišče druge stopnje je na tožnikovo pritožbo spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je izpodbijana razrešitvena sklepa razveljavilo kot nezakonita, v delu tožbenega zahtevka, ki se nanaša na denarno terjatev tožnika pa je sodbo razveljavilo in v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbeno sodišče je presodilo, da bi moral o razrešitvi tožnika kot direktorja tožene stranke, ki je bila v tem času organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo, v skladu z določbami 449. člena v zvezi s 1. odstavkom 580. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93 do 82/94 - ZGD) odločati skupščina in ne več upravni odbor, kot je določal statut tožene stranke. Slednjega do zakonskega roka določenega v 1. odstavku 580. člena ZGD (31.12.1994) tožena stranka namreč ni uskladila. Ker upravni odbor tudi ni bil veljavno konstituiran, saj je njegovemu članu J. G., kot predstavniku "živega dela" že v letu 1993 potekel mandat, je sprejeti sklep z dne 6.10.1995 o razrešitvi tožnika formalnopravno nezakonit. Sam potek razrešitvenega postopka pa je bil po presoji inštančnega sodišča bistveno kršen, ker tožnik ni imel možnosti do obrambe.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je v ugoditvenem delu vložila revizijo tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. V obrazložitvi revizije očita sodišču druge stopnje zmotno uporabo določb 580. člena ZGD. Postopek lastninskega preoblikovanja tožene stranke v času razrešitve tožnika namreč ni bil zaključen. Po stališču revizije je tudi zmotna presoja pritožbenega sodišča, da je enemu od članov UO potekel mandat. Po sklepu skupščine tožene stranke z dne 12.12.1991 je bil predstavnikom kapitala in delegatom "živega dela" podaljšan mandat v organih družbe do oblikovanja novih organov. Skupščina pa je tisti organ, v čigar pristojnosti so tudi odločitve o spremembi statuta oziroma družbene pogodbe. Ker je tožnikovo razrešitev sprejel pristojni organ, je očitek o nemožnosti obrambe brez pomena, saj je zakonita razrešitev tudi tista, ki je sprejeta brez utemeljenega razloga. Absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka pa je pritožbeno sodišče zagrešilo s tem, ker obrazložitev sodbe nasprotuje sama sebi. Zato predlaga, da se reviziji ugodi in izpodbijana sodba tako spremeni, da se tožbeni zahtevek zavrne.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90 - ZPP-77, ki jo je glede na določbo 498. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 - v tem postopku še uporabiti) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Ob obravnavanju revizije revizijsko sodišče ni ugotovilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 10. točki 2. odstavka 354. člena ZPP-77, kar je moralo preizkusiti po uradni dolžnosti. Ugotovilo tudi ni obstoja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki jo zatrjuje tožena stranka. S trditvami, da je obrazložitev izpodbijane sodbe v nasprotju z razlogi, smiselno uveljavlja obstoj absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP-77. Presoja drugostopnega sodišča, da razrešitev tožnika učinkuje z dnem, ki ga je določil upravni odbor, temelji na uporabi materialnopravnih določb, zato ni v nasprotju z razlogi sodbe.

Sodišču druge stopnje je sicer res mogoče očitati zmotno uporabo 580. člena ZGD, saj je ob tem prezrlo 1. odstavek 578. člena ZGD. Po 1. odstavku 580. člena ZGD morajo obstoječe družbe in druge organizacijske oblike podjetij in organizacij uskladiti ustanovitvene in druge akte z določbami tega zakona do 31. maja 1994 oziroma po noveli zakona (Uradni list RS, št. 29/94) do 31.12.1994 in v nadaljnjih 90 dneh izvoliti oziroma imenovati organe družbe. V 577. členu omejenega zakona pa je določeno, da z dnem, ko začne veljati ta zakon, nadaljujejo subjekti, navedeni v tej določbi, z delom in na način, pod katerimi so vpisani v sodni register. S tem določilom je izključena nujnost takojšnje uskladitve z določbami ZGD, v izrecno navedenih izjemah pa je tudi izključena uporaba ZGD z dnem njegove uveljavitve. Če ne bi bilo omenjenih določb, bi to za vse gospodarske subjekte, ki ne bi bili usklajeni z določbami ZGD v predpisanih zakonskih rokih, pomenilo takojšnjo uporabo 5. odstavka 580. člena ZGD (likvidacijo in izbris iz registra).

Osnova za presojo, od kdaj veljajo in se uporabljajo določbe ZGD za vse gospodarske subjekte, je 1. odstavek 578. člena ZGD. Ta določa, da se z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha uporabljati zakon o podjetjih (ZPod). Ker je ZGD začel veljati 10.7.1993 (597. člen ZGD), se je s tem dnem nehal uporabljati ZPod. To pravilo pa pozna izjeme določene v 2. odstavku 578. člena. To so družbena podjetja, javna podjetja v družbeni lastnini in podjetja za zaposlovanje invalidov v družbeni lastnini. Med take izjeme spada tudi tožena stranka, oblikovana sicer kot družba z omejeno odgovornostjo, vendar v družbeni lastnini. Zanjo se zato uporabljajo tudi določbe zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92 do 30/98). To pomeni, da se do dokončnega lastninskega preoblikovanja (torej do vpisa sklepa o lastninskem preoblikovanju v sodni register - 2. odstavek 52. člena ZLPP) glede na določbo 578. člena še nadalje uporabljajo določbe ZPod, s katerimi so urejena vprašanja organiziranosti in poslovanja.

Zato je v obravnavani zadevi, ko tožena stranka do razrešitve tožnika še ni bila lastninsko preoblikovana, uporabiti kot materialnopravno izhodišče za pravilno presojo utemeljenosti tožnikovega zahtevka na podlagi zakona o podjetjih sprejete določbe statuta in drugih aktov tožene stranke. Po določbi 1. odstavka 68. člena statuta odloča o postavitvi iz razrešitvi direkotrja upravni odbor, katerega sestava je določena v 63. členu. Po tem določilu sestavljajo upravni odbor en predstavnik kapitala podjetja Ž. DPS L. oziroma poslovnega sistema Ž. L., en predstavnik kapitala družbe in en član - živo delo družbe, ki se po odločbi 4. odstavka voli na način in po postopku kot se voli delegate delavskega sveta za dobo dveh let (65. člen). Po 77. členu delegate delavskega sveta izvolijo s tajnim glasovanjem delavci družbe. Iz zapisnika delavskega sveta tožene stranke z dne 22.12.1989 je razvidno, da je bil v upravni odbor kot predstavnik živega dela izvoljen (z neposrednimi volitvami) J. G., ki mu je tako mandat potekel 22.12.1991. Sklep skupščine tožene stranke z dne 12.12.1991, s katerim je bil podaljšan mandat vsem članom organov družbe, po presoji revizijskega sodišča ne more veljati za G., ki ga ta skupščina ni imenovala. O podaljšanju mandata lahko odloča le tisti organ, ki je člana UO v to funkcijo izvolil. Ker skupščina tožene stranke predhodno ni sprejela statutarnih sprememb glede načina volitev in trajanja mandata člana UO - predstavnika živega dela (63. in 65. člen) in sprememb družbene pogodbe (4. odstavek 21. člena in 23. člen), je ostalo v veljavi tudi določilo o dvoletnem mandatu predstavniku živega dela v upravnem odboru družbe, kar pomeni, da se je G. v vsakem primeru iztekel mandat 22.12.1993. Brez predhodne spremembe statuta o načinu volitev in trajanju mandata članu UO, sklepa skupščine o podaljšanju mandata članu, ki ga ona ni izvolila, ni mogoče upoštevati. Ker je bil upravni odbor, ki je odločal o razrešitvi tožnika, nezakonito sestavljen, njegova odločitev z dne 9.10.1995 nima, kot je pravilno odločilo sodišče druge stopnje, pravne veljave. Že iz teh razlogov je bilo tožbenemu zahtevku utemlejeno ugodeno. Ugoditev zahtevku pa bi narekovala tudi nadaljnja materialnopravna presoja revizijskega sodišča o kršitvi tožnikove pravice do izjave.

Na podlagi določbe 393. člena ZPP-77 je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.