Jedro

Dolžnik je v ugovoru po izteku roka zatrjeval ničnost neposredno izvršljivega notarskega zapisa kreditne pogodbe, ki je izvršilni naslov v obravnavani zadevi. Kot potrošnik se je skliceval na ničnost zaradi s strani banke predhodno določenega in s tem vsiljenega pogodbenega pogoja o neomejenosti tveganja sprememb menjalnega tečaja tuje v domačo valuto ter ničnost zaradi neustrezno pojasnjenega valutnega tveganja ob sklepanju pogodbe. Oba zatrjevana razloga ničnosti kredita, vezanega na tujo valuto, časovno sovpadata s sklepanjem kreditne pogodbe in nastankom obravnavanega izvršilnega naslova, zato ju bi moral dolžnik podati v rednem ugovoru, ko sklep o izvršbi še ni imel učinkov pravnomočnosti. Le še do pravnomočnosti sklepa o izvršbi lahko izvršilno sodišče presoja obstoj izvršilnega naslova v zvezi z ničnostjo pogodbe, zapisane v notarskem zapisu, na način kot je pojasnjen v VSM sklepu I Ip 289/2017, na katerega se dolžnik sklicuje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Prvi dolžnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor prvega dolžnika zoper sklep z dne 21. 6. 2017 (I. točka izreka), zavrnilo ugovor po izteku roka prvega dolžnika (II. točka izreka) in odločilo, da dolžnik krije sam svoje stroške vlog (III. točka izreka).

2. Dolžnik v pravočasni pritožbi izpodbija II. in III. točko izreka sklepa ter navaja, da je bil ugovor po izteku roka, v katerem je uveljavljal ničnost izvršilnega naslova in poplačilo terjatve, utemeljen. Navaja razloge za ničnost izvršilnega naslova in povzema vsebino sklepa Višjega sodišča v Mariboru I Ip 289/2017 in sodbe Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1218/2017. Navaja, da je predlagal pritegnitev izvedenca, tega dokaza pa sodišče prve stopnje brez obrazložitve ni izvedlo. Procesno kršitev vidi tudi v tem, da mu je bil odgovor na ugovor vročen šele skupaj z izpodbijanim sklepom, s čimer mu je bila kršena pravica do izjave. Predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ker dolžnik v ugovoru po izteku roka ni navajal dopustnih razlogov, kot so ti zakonsko omejeni v prvem odstavku 56. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), tudi izvedba s strani dolžnika predlaganih dokazov ni bila potrebna. Iz pojasnila sodišča prve stopnje, da podane ugovorne navedbe niso dopustne, tudi izhaja obrazložitev, zakaj dokazi v zvezi s takimi razlogi niso bili izvedeni (prvi odstavek 213. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje ni oprlo svoje odločitve na odgovor na ugovor, ampak je nosilni razlog za zavrnitev ugovora v samih ugovornih navedbah, zato tudi ni bilo dolžno vročiti upnikovega odgovora dolžniku pred izdajo izpodbijanega sklepa. Po pojasnjenem dolžniku ni bila kršena pravica do izjave.

5. V obravnavani zadevi je sklep o izvršbi, v katerem je opredeljena terjatev v tuji valuti švicarskih frankih (CHF), že pravnomočen, kar pomeni, da veže stranke in sodišče (319. člen ZPP in 12. točka drugega odstavka 339. člena ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ). Tudi v izvršilnem postopku se zasleduje trdnost oziroma nespremenljivost pravnomočno urejenih pravnih razmerij (158. člen Ustave - URS). Učinek pravnomočnosti preseže morebitne nepravilnosti pravnomočne odločitve, v katero je dopustno posegati le izjemoma z zakonsko opredeljenimi izrednimi pravnimi sredstvi. V izvršilnem postopku je dolžniku na voljo tožba na nedopustnost izvršbe, če ne uspe z rednim ugovorom (59. člen ZIZ), v ugovoru po isteku roka pa lahko dolžnik uveljavlja le še razloge, ki jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi (prvi odstavek 56. člena ZIZ). Pri tem mora temeljiti ugovor po izteku roka na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, in je nastopilo časovno po izvršljivosti odločbe.

6. Dolžnik je v ugovoru po izteku roka zatrjeval ničnost neposredno izvršljivega notarskega zapisa kreditne pogodbe, ki je izvršilni naslov v obravnavani zadevi. Kot potrošnik se je skliceval na ničnost zaradi s strani banke predhodno določenega in s tem vsiljenega pogodbenega pogoja o neomejenosti tveganja sprememb menjalnega tečaja tuje v domačo valuto ter ničnost zaradi neustrezno pojasnjenega valutnega tveganja ob sklepanju pogodbe.1 Oba zatrjevana razloga ničnosti kredita, vezanega na tujo valuto, časovno sovpadata s sklepanjem kreditne pogodbe in nastankom obravnavanega izvršilnega naslova, zato ju bi moral dolžnik podati v rednem ugovoru, ko sklep o izvršbi še ni imel učinkov pravnomočnosti. Le še do pravnomočnosti sklepa o izvršbi lahko izvršilno sodišče presoja obstoj izvršilnega naslova v zvezi z ničnostjo pogodbe, zapisane v notarskem zapisu, na način kot je pojasnjen v VSM sklepu I Ip 289/2017, na katerega se dolžnik sklicuje.

7. Zatrjevano ničnost pogodbe, ki je zajeta v notarskem zapisu kot izvršilnem naslovu, lahko dolžnik po pravnomočnosti sklepa o izvršbi uveljavlja le še v pravdi. Šele v pravdi pravnomočno razveljavljen izvršilni naslov je lahko razlog, ki ga je dopustno uveljavljati v ugovoru po izteku roka (5. točka prvega odstavka 55. člena v zvezi s tretjim odstavkom 17. in prvi odstavek 56. člena ZIZ). V tem primeru ustavi izvršbo izvršilno sodišče tudi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 76. člena ZIZ). Ko je izvršba že opravljena, pa morebitno pravnomočno ugotovljeno neveljavnost izvršilnega naslova lahko dolžnik uveljavlja le še v nasprotni izvršbi, kasneje pa v pravdi zaradi neupravičene obogatitve (2. točka prvega odstavka, drugi in četrti odstavek 67. člena ZIZ).

8. Uradni preizkus stroškovne odločitve ni pokazal kršitve materialnega prava.

9. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje, ko tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbo zavrnilo in v II. in III. točki izreka sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Dolžnik, ki ni uspel s pritožbo, krije sam svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

1 Prvi razlog ničnosti obravnava v pritožbi citirani VSM sklep I Ip 289/20017, drugega pa VSL sodba I Cp 1218/2017.