2. 10. 2008

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe S5 Vleka ladij, d. o. o., Šmarje pri Kopru, ki jo zastopa Odvetniška družba Rugelj & Zorman, d. n. o. o. p., Koper, na seji 2. oktobra 2008

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču (Uradni list RS, št. 71/08) se zavrže.

Obrazložitev

1.Pobudnica meni, da je država z izpodbijano uredbo Luki Koper zagotovila monopolen položaj ne samo glede izvajanja dejavnosti pretovora in potniškega prometa, pač pa tudi glede vseh drugih pristaniških dejavnosti kot gospodarskih dejavnosti, ki so s tem povezane. S tem naj bi bilo pobudnici onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti pod enakimi pogoji in hkrati nesorazmerno omejena svobodna gospodarska pobuda. Zato naj bi bila Uredba v neskladju drugim odstavkom 14. člena ter z drugim odstavkom 74. člena Ustave. Ker gre za prostor, ki je morsko javno dobro, naj bi glede na 70. člen Ustave vsi zainteresirani gospodarski subjekti pod enakimi pogoji tekmovali za podelitev koncesij, o katerih ne bi smel odločati eden od njih samih. Uredba naj bi bila tudi v nasprotju z Zakonom o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 36/08 – ZPOmK-1) in v nasprotju z evropskim konkurenčnim pravom.

2.Izpodbijana uredba ureja način upravljanja in vodenja koprskega tovornega pristanišča, ureja pogoje in način opravljanja pristaniških dejavnosti, določa pristaniške pristojbine, pomeni pa tudi koncesijski akt za sklenitev enovitega koncesijskega razmerja (javno-zasebnega partnerstva) in hkrati v prehodni določbi (44. člen Uredbe) določi tudi koncesionarja glede na celoten koncesijski akt. Glede na to je Uredba v pretežnem delu splošni pravni akt (učinkuje erga omnes), torej predpis, vendar pa, ne glede na svoje poimenovanje, to ni v celoti. V prehodni določbi Uredba namreč določa, da se do podelitve prve koncesije na podlagi javnega razpisa iz te uredbe obstoječe koncesijsko razmerje (med Republiko Slovenijo in Luko Koper) uskladi s to uredbo s tem, da se stranki sporazumeta o oblikovanju novega besedila te pogodbe med njima, ki vključuje dosedanje najemno razmerje in določbe, potrebne za uskladitev s to uredbo, ter tudi pogoje te uskladitve. Tako je Uredba neposredno določila oziroma izbrala koncesionarja, in sicer Luko Koper. Glede na to je v tej določbi uredila posamično razmerje, zato ima v tem delu naravo posamičnega akta.

3.Ustavno sodišče na podlagi tretje alineje prvega odstavka 160. člena Ustave odloča o skladnosti podzakonskih predpisov z Ustavo in zakonom. Ustavnosti in zakonitosti posamičnih aktov pa ni mogoče izpodbijati s pobudo pred Ustavnim sodiščem. Zakonitost aktov organov, izdanih v obliki predpisa, če urejajo posamična razmerja, se presoja v upravnem sporu (četrti odstavek 5. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 – v nadaljevanju ZUS-1). Ker je v 44. členu Uredbe določen oziroma izbran koncesionar za celotno vsebino koncesijskega akta, ima v tem delu Uredba značilnosti posamičnega akta, ki ga ni mogoče izpodbijati s pobudo pred Ustavnim sodiščem. Zato je bilo treba pobudo v tem delu zavreči. Pobudnica lahko Uredbo, kolikor ureja posamično razmerje, izpodbija s tožbo pri Upravnem sodišču v roku trideset dni od vročitve tega sklepa (četrti odstavek 23. člena ZUS-1).

4.Kolikor pa Uredba pomeni predpis, pobudo za začetek postopka za oceno njene ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08) sprejelo stališče, da se v primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. Predpostavka za vložitev ustavne pritožbe in pobude v takšnih primerih pa ni le formalno izčrpanje pravnih sredstev, temveč tudi njihovo vsebinsko izčrpanje. To pomeni, da mora pobudnik že v postopku pred pristojnim sodiščem uveljavljati očitke o domnevni neustavnosti oziroma nezakonitosti ureditve, na kateri temelji izpodbijani posamični akt. Ker izpodbijana uredba kot predpis ne učinkuje neposredno, pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za njeno presojo. Zato je Ustavno sodišče pobudo tudi v tem delu zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasovala sodnica Pogačar.

Jože Tratnik Predsednik