Jedro

Izdajo začasne odredbe zaradi ureditve spornega razmerja je mogoče zahtevati le v zvezi s tožbo, o kateri se odloča o zakonitosti izpodbijanega upravnega akta, ne pa ob izrednih pravnih sredstvih, s katerimi se izpodbija sodba, s katero je bilo pravnomočno odločeno o tožbi in je bilo tudi pravno razmerje z njo pravnomočno urejeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 2. odstavka 69. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo predlog predlagateljev obnove postopka za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS. V predlogu sta predlagatelja zahtevala, naj sodišče z začasno odredbo dedičem denacionalizacijske upravičenke po pokojni predlagateljici denacionalizacije F.F. prepove odtujitev in obremenitev prostorov na gradbeno ločenem podstrešju hiše ..., ter pri navedeni nepremičnini zaznambo o prepovedi odtujitve in obremenitve v zemljiški knjigi. Navedenim dedičem naj bi sodišče prepovedalo tudi kakršenkoli poseg na podstrešne prostore in jim zagrozilo z denarno kaznijo, v kolikor bi kršili prepovedno odredbo sodišča. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa navedlo pogoje, ki jih določa 2. odstavek 69. člena ZUS za izdajo začasne odredbe. Ugotovilo je, da ta trditvena podlaga, ki sta jo predlagatelja navedla v predlogu za izdajo začasne odredbe, ni konkretizirana in ne izkazuje verjetnosti nastanka hujših škodljivih posledic ali grozečega nasilja. Sporna dopolnilna odločba glede vrnitve mansardnih prostorov ni bila zemljiško-knjižno izvedena, tako da imata podstrešje še vedno tako v lasti kot v posesti predlagatelja. Ob zatrjevanem dejanskem in pravnem stanju, dedičem po pokojni denacionalizacijski upravičenki po mnenju sodišča ni mogoče prepovedati odtujitve in obremenitve prostorov, ki jih nimajo ne v lasti in tudi ne v posesti.

Predlagatelja v pritožbi navajata, da izpodbijani sklep ne vsebuje nobenih razlogov v zvezi z oceno verjetnosti utemeljenosti predloga za obnovo postopka, čeprav iz njunih navedb in dokazov izhaja, da jima je bila onemogočena udeležba v upravnem sporu, katerega obnovo predlagata. Upravičenci po pravnomočni dopolnitvi odločbe Ministrstva za kulturo RS še niso vpisani v zemljiško knjigo, kar je pripisati dolgotrajnosti postopkov, vendar pa bo ta vpis izveden po uradni dolžnosti in z njim izvedena sprememba zemljiškoknjižnega stanja. Dediči upravičenca bodo postali formalno pravni lastniki podstrešnih prostorov in jih bodo lahko v istem trenutku brez vsake ovire odtujili ali obremenili, s tem pa onemogočili ali pa vsaj bistveno otežili izvedbo obnovitvenega postopka. Pred takim ravnanjem bi ju zavarovala začasna odredba. Nevarnost, da bo v trenutku zemljiškoknjižnega vpisa lastninske pravice prišlo do razpolaganj in nasilnih dejanj zaradi fizične zasedbe spornih prostorov, sta tožnika konkretno in z najvišjo stopnjo verjetnosti izkazala glede na že izvršena samovoljna delovanja, s katerim so si le-ti prilastili vse drvarnice in kletne prostore hiše na škodo drugih lastnikov hiše, pri tem pa celo klet adaptirali v stanovanjski prostor. Nerazumljivo je, kako je mogoče, da takšne izvršene samovoljnosti niso zadosti konkreten in verjeten izkaz grozeče nevarnosti in nasilja in nepopravljivih škodljivih posledic za izdajo predlagane začasne odredbe. Ker sta izkazala pogoje za izdajo te odredbe, predlagata spremembo izpodbijanega sklepa in ugoditev predlogu ter izdajo sklepa o začasni odredbi.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

ZUS ureja dve vrsti začasnih odredb, in sicer odložitev izvršitve upravnega akta do odločitve o tožbi v upravnem sporu (1. odstavek 69. člena v zvezi s 30. členom ZUS) ter začasno odredbo za ureditev stanja glede na sporno razmerje (2. odstavek 69. člena ZUS - ureditvena začasna odredba). Izdajo take začasne odredbe sta zahtevala predlagatelja. Ker pa je ta začasna odredba, predvidena kot procesni inštitut za ureditev spornega razmerja, to pa je opredeljeno z izpodbijanim upravnim aktom v upravnem sporu, je takšno začasno odredbo po mnenju pritožbenega sodišča mogoče zahtevati le v zvezi s tožbo v upravnem sporu, v katerem se odloča o izpodbijanem upravnem aktu, ne pa tudi s predlogom za obnovo postopka. Začasno odredbo po 1. ali 2. odstavku 69. člena ZUS je torej mogoče zahtevati v časovnem okviru (še) "odprtega" upravnega spora, ko o vloženi tožbi (še) ni pravnomočno odločeno, ne pa tudi tedaj, ko je bilo (kot v konkretnem primeru) o vloženi tožbi že odločeno in je bilo pravno razmerje že pravnomočno urejeno. Za izdajo predlagane začasne odredbe ni podlage v ZUS, saj bi ureditev spornega razmerja, ki jo predlagata predlagatelja, pomenila nedopusten poseg v pravnomočno odločbo, ker o obnovi postopka še ni bilo odločeno. Zato bi moralo sodišče prve stopnje predlog za izdajo začasne odredbe zavreči, vendar pa zavrnitev ni bistveno vplivala na pravilnost odločitve.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (člen 73 v zvezi z 68. členom ZUS).