Jedro

I. Ni šlo za protipravno grožnjo, če je delodajalec delavki predočil, da ji bo delovno razmerje prenehalo zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, razen če pristane na sporazumno prenehanje delovnega razmerja s kasnejšim datumom.

II. Brezpogojnega podpisa sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, ki ga delodajalec ob podpisu delavke s svoje strani še ni podpisal, delavka po predaji delodajalcu ne more enostransko preklicati.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek za razveljavitev sporazuma o prenehanju delovnega razmerja in sklepa o vrnitvi službenega vozila z dne 16.11.2001, ugotovitveni zahtevek, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki na podlagi tega sporazuma dne 31.12.2001 ni zakonito prenehalo in da je pri njej še vedno v delovnem razmerju ter zahtevek, da jo je dolžna tožena stranka pozvati nazaj na delo in ji za čas nezkonitega prenehanja delovnega razmerja priznati pravice iz delovnega razmerja, kot če bi delala. Ugotovilo je, da je tožnica sporazum o prenehanju delovnega razmerja podpisala brez pravno upoštevnih napak volje, ko ji je bilo predočeno, da bo sicer tožena stranka uveljavljala prenehanje delovnega razmerja s 30.11.2001 zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.

Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je z zaključki, da je tožnica dne 16.11.2001 sporazum o prenehanju delovnega razmerja zakonito podpisala brez pravno upoštevnih napak volje in dodatno poudarilo, da tega podpisa dne 19.11.2001 ni mogla več enostransko preklicati.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo iz vseh revizijskih razlogov. Obema sodiščema očita kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 12/2003), ker sodba naj ne bi imela razlogov o odločilnih dejstvih, oziroma naj bi bili razlogi nejasni in med seboj v nasprotju, prav tako pa naj bi obstojalo nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in zapisnikov in med samimi listinami oziroma zapisniki. Prav tako pa naj bi sodišče zmotno uporabilo materialno pravo glede zakonitosti oziroma pravne veljavnosti podpisanega sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, ki ni izražal tožničine prave volje, in glede presoje preklica podpisa sporazuma.

Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

V skladu z določbami 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer na pravilno uporabo materialnega prava pazi tudi po uradni dolžnosti.

Izpodbijana sodba ima razloge o odločilnih dejstvih in ti razlogi niso med seboj v nasprotju, prav tako pa niso v nasprotju z dokaznimi listinami. Sodišče je utemeljeno poudarilo, da se tožnica ob podpisu sporazuma o prenehanju delovnega razmerja dne 16.11.2001 ni odločala med delovnim razmerjem za nedoločen čas in sporazumnim prenehanjem delovnega razmerja na predlog tožene stranke, temveč se je odločala med postopkom prenehanja delovnega razmerja s 30.11.2001 zaradi neuspešnega poskusnega dela in sporazumnim prenehanjem delovnega razmerja z 31.12.2001. Ker je bila pri toženi stranki sprejeta v delovno razmerje s pogojem poskusnega dela, ki se je iztekel 30.11.2001, je to dejstvo pomenilo realno podlago za zaključek, da tožena stranka pri podpisu sporazuma o prenehanju delovnega razmerja tožnice ni nedopustno izsiljevala, oziroma ji ni protipravno grozila, če ji je predočila, da bo sicer uveljavljala prenehanje delovnega razmerja zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Takšen zaključek je sodišče utemeljeno sprejelo že ob samem dejstvu, da je bila tožnica na poskusnem delu. Tožnica bi sicer lahko odklonila podpis sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, računajoč, da bo v sporu o odpovedi delovnega razmerja zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela uspela, vendar toženi stranki ni mogoče očitati zavajanja ali zvijačnega ravnanja, če tožnico na takšno (negotovo) možnost ni izrecno opozarjala.

Glede na povedano revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka v smislu 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen.

Iz gornjih razlogov je sodišče materialnopravno pravilno zaključilo, da pri podpisu sporazuma o prenehanju delovnega razmerja dne 16.11.2001 na strani tožnice ni šlo za napake volje v smislu določb 60. do 65. člena takrat veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR - Ur. l. SFRJ, št. 26/78 - 57/89), zaradi katerih bi bil podpisani sporazum neveljaven (111. člen ZOR).

Tožnica je prva podpisala s strani tožene stranke pripravljen sporazum o prenehanju delovnega razmerja, res na ustni predlog tožene stranke. Ker na podlagi določb 2. točke 1. odstavka 100. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR (1990) - Ur. l. RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) pravno učinkuje le pisni sporazum o prenehanju delovnega razmerja, je tožničin podpis pomenil formalno ponudbo sporazumnega prenehanja delovnega razmerja. V skladu z določbami 36. člena ZOR takšna ponudba ponudnika veže, razen če izrecno izključi svojo obveznost, da ostane pri ponudbi. Sicer pa lahko ponudnik svojo ponudbo prekliče le, če je naslovnik prejel preklic, preden je prejel ponudbo, ali istočasno z njo.

Glede na to, da je tožena stranka prejela podpisani sporazum o prenehanju delovnega razmerja takoj po podpisu tožnice in ob podpisu tožnica ni izrecno izključila obveznosti, ki so izhajale iz njenega podpisa, čez tri dni oziroma naslednji delovni dan svoje ponudbe oziroma danega podpisa ni mogla pravno veljavno preklicati, kot je to pravilno ugotovilo sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi.

Glede na povedano tudi revizijski očitek zmotne uporabe materialnega prava ni bil utemeljen.

Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče v skladu z določbami 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.