Jedro

Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike predstavlja ukrep, ki je dopusten le v izjemnih primerih, ko so (prepričljivo) izkazane zakonske predpostavke, ki dopuščajo takšen poseg, ko nevarnosti ni mogoče odpraviti z drugimi ukrepi izven (zaprtega oddelka) psihiatrične bolnišnice.

Napotnica lečečega zdravnika ali psihiatra pa ni nujno potrebna za sprejem, saj strokovno presojo potrebnosti sprejema na zdravljenje opravi sprejemni zdravnik v psihiatrični ustanovi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišče prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se M. D. omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov in se jo zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike še najdalj do 24.1.2010. Proti navedenemu sklepu se pritožuje M.D. po svoji pooblaščenki in uveljavlja kršitev določila 54. člena Zakona o duševnem zdravju (Ur. l. RS, št. 77/2008, v nadaljevanju ZDZdr) ter predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter odloči, da se oseba M. D. odpusti z oddelka pod posebnim nadzorom. V pritožbi pojasnjuje, da se sprejem osebe na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih po določbi 54. člena ZDZdr opravi na podlagi napotnice izbranega osebnega zdravnika, psihiatra ali drugega zdravnika, ki je pregledal osebo, če ugotovi, da so podani razlogi iz 53. člena ZDZdr. V obravnavanem primeru je oseba prišla v bolnico v spremstvu moža. Iz izvedenega dokaznega postopka je razvidno, da napotnice zdravnika ni imela. Zadržana oseba je bila na podlagi navedenega sprejeta na zdravljenje brez privolitve v njunih primerih, pri čemer za sprejem niso izpolnjeni zakonski pogoji po 54. členu ZDZdr. Sprejem je bil izveden nezakonito, zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in odloči, da se oseba odpusti z oddelka pod posebnim nadzorom.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje v postopku za sprejem udeleženke na zdravljenje v psihiatrično bolnico v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v njunih primerih izvedlo postopek, določen v zakonu. Na podlagi obvestila direktorja Psihiatrične klinike sodišču o sprejemu brez privolitve v nujnih primerih na oddelek pod posebnim nadzorom z dne 12.1.2010 je sodišče prve stopnje še istega dne sprejelo sklep, s katerim je uvedlo postopek sprejema osebe M. D. na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru, postavilo izvedenca medicinske stroke dr. mag. V. F. R., da poda izvid in mnenje ter ji določilo odvetnico mag. B. F. Dne 13.1.2010 je opravilo narok, na katerem je zaslišalo pritožnico, lečečega zdravnika in izvedenca, ki je na naroku podal mnenje o duševnem stanju pritožnice. Istega dne je izdalo izpodbijani sklep, s katerim je odločilo, da se pritožnica zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom še najdalj do 24.1.2010. Na podlagi izvedenega postopka je namreč ugotovilo, da je pri pritožnici prisotna duševna bolezen, zaradi katere je bila že večkrat hospitalizirana in ki vpliva na njeno obnašanje, presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, s čimer neposredno ogroža svoje življenje, kot mati majhnega otroka pa tudi njegovo. Strinjalo se je tudi z oceno izvedenca, da vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči kot zgolj z zadržanjem na oddelku pod posebnim nadzorom. Zato je sledilo predlogu izvedenca, da se zadrži v oddelku pod posebnim nadzorom še do 24.1.2010. Rok je torej iztekel že preden je o njeni pritožbi odločalo pritožbeno sodišče. V 1. odst. 54. člena ZDZdr je določeno, da se sprejem iz prejšnjega člena, torej na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih opravi na podlagi napotnice izbranega osebnega zdravnika, psihiatra ali drugega zdravnika, ki je pregledal osebo, če ugotovi, da so podani razlogi iz prejšnjega člena. Napotnici, ki ne sme biti starejša od treh dni, se priloži poročilo o zdravstvenem stanju osebe, v katerem so posebej navedene okoliščine, iz katerih izhaja, da je sprejem nujen. V spisu takšne napotnice ni, niti iz podatkov spisa ne izhaja, da bi bila pritožnica sprejeta na podlagi napotnice lečečega zdravnika ali psihiatra. Iz podatkov v spisu pa izhaja, da je pritožnica prišla v psihiatrično bolnico v spremstvu moža. Povedala je, da je odšla na zdravljenje, ker so ji doma tako rekli. Iz njene izpovedi nadalje izhaja, da se v bolnišnici počuti dobro, ni pa znala povedati, ali se z zdravljenjem strinja.

Glede na navedene ugotovitve pritožbeno sodišče ocenjuje, da je pritožnica na zdravljenje prišla prostovoljno, saj niti iz njene izpovedi, niti iz dokumentacije v spisu ne izhaja, da bi prišla pod prisilo. Sprejemni zdravnik je glede na njeno duševno stanje ob prihodu ocenil, da je potrebno zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom, zato je bila sprejeta na zdravljenje, zdravstvena ustanova pa je začela postopek za sprejem brez privolitve v nujnih primerih.

Navedeno ravnanje po presoji pritožbenega sodišča ne predstavlja kršitve citiranega 54. člena ZDZdr. Presoja sprejemnega zdravnika namreč predstavlja napotnico za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v smislu 54. člena citiranega zakona. Edino takšna razlaga je logična in življenjsko sprejemljiva. Sprejem bolnika v psihiatrično bolnico v primerih, kot je obravnavani, je običajno urgenten, zato je nelogično, da bi svojci morali nujno predhodno pridobiti napotnico lečečega zdravnika ali psihiatra. Napotnica, ki jo izda lečeči zdravnik, je posledica njegove strokovne presoje, da je bolnišnično zdravljenje potrebno, služi pa tudi kot podlaga za obračun opravljenih zdravstvenih storitev Zavodu za zdravstveno zavarovanje kot plačniku zdravstvenih storitev. Ta odnos med zdravstveno ustanovo in Zavodom za zdravstveno zavarovanje prav gotovo ni pomemben za odločanje o pravilnosti postopka v zvezi s sprejemom na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih. Strokovno presojo potrebnosti sprejema v takšno obliko zdravljenja pa je nedvomno lahko opravil sprejemni zdravnik v psihiatrični bolnici kot „drug zdravnik, ki je pregledal osebo in ugotovil, da so podani razlogi iz 53. člena ZDZdr“. In prav na podlagi njegovega mnenja je bila pritožnica 12.1.2010 ob 10.05 uri sprejeta v Psihiatrično kliniko, njen direktor pa je takoj uvedel potreben postopek.

Na podlagi navedenega pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba neutemeljena, saj pritožbeni razlogi niso podani. Ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v mejah pooblastil iz 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s členoma 366 ZPP in 37 Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) je pritožbeno sodišče ugotovilo, da sklep ni obremenjen s kršitvami postopka absolutne narave, odločitev pa je materialnopravno pravilna. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.