Jedro

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da so bili stiki pod nadzorom potrebni, ker sta bili dekleti v veliki stiski in sta (ter bosta še) potrebovali čas, da si povrneta zaupanje v očeta in se v odnosu z njim počutita varno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zavrne toženčev ugovor zoper sklep o začasni odredbi z dne 4. 10. 2021. Odločitev o stroških postopka je pridržalo za končno odločbo.

2. Toženec v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja pritožbene razloge zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru ugodi, podrejeno pa, naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Nezakonito in nesmiselno je postopanje sodišča, ki je o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi odločilo več kot eno leto po njegovi vložitvi in potem, ko je v vmesnem času že izdalo dve drugi začasni odredbi, s katerima je spremenilo ureditev stikov z deklicama, in je veljavnost izpodbijane začasne odredbe že potekla. Situacija je bistveno drugačna kot ob izdaji izpodbijanega sklepa, poslabšanje odnosa pa je nedvomno pripisati neutemeljeni začasni odredbi, ki je uvedla škodljive in neustrezne stike pod nadzorom CSD in ki je bila izdana zgolj na podlagi neizkazanih tožničinih navedb.

Če ne bi bili določeni stiki pod nadzorom in s tem prenos stikov v sterilno, formalno okolje državne institucije, ne bi bilo potrebe po postopnem širjenju stikov. Trenutnega stanja ni izboljšala niti začasna odredba z dne 8. 9. 2022, saj sta bili deklici že izrazito odtujeni od očeta in nadaljevali z zavračanjem stikov. Bistveno je, da sta stike začeli zavračati v maju 2020, ko je mati starejšo hčer zmanipulirala, da je oče kriv za njeno astmo, in ne po aprilu 2021. Pri tem ni storila ničesar, da bi se stiki z očetom izboljšali, ampak z neutemeljenimi prijavami nasilja nad otrokom in zlonamernim nespoštovanjem začasne odredbe ruši odnos med očetom in hčerama. S tem, ko sodišče ne stori ničesar, niti ne odloči o predlogih za izrek denarne kazni, je toženec povsem nemočen. Kršena mu je ustavno zagotovljena enakost pred zakonom. V 4. točki obrazložitve sklepa z dne 21. 7. 2022 je navedeno, da bo o ugovorih odločeno, ko se bodo stekli pogoji, ni pa jasno, za katere pogoje gre. Odlašanje z odločitvijo o ugovorih povzroča pritožniku in otrokoma veliko nepremoženjsko škodo in grobo posega v njihovo pravico do družinskega življenja.

Napačno je bil uporabljen Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Ker se je ta postopek začel pred njegovo uveljavitvijo, je treba uporabiti pravila Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Razlogi sklepa v zvezi s sodelovanjem v toksikološki preiskavi niso pravilni. Ni se neutemeljeno ali namenoma izogibal odvzemu biološkega materiala. Udeležil se ga je junija 2022, takoj ko so bili izpolnjeni pogoji za udeležbo. Odvzema materiala pa se ni udeležil zaradi izrazite pristranskosti izvedenke dr. A. A., ki je bila nastrojena proti njemu in je bil zaradi izrazito negativnega odnosa do uživanja alkohola tudi v običajnih količinah podan dvom o objektivnosti njenega mnenja. Te razloge je predstavil in zahteval izločitev. Poleg tega je bila začasna odredba izdana dva meseca pred vabilom na odvzem.

Procesno zmotno je, da je sodišče odločalo le na podlagi dejstva, da izvedensko mnenje še ni bilo izdelano, v spisu pa je bilo več drugih dokazov, ki so omogočali presojo o toženčevem prekomernem uživanju alkohola. Izvide krvnih preiskav je dostavljal štiri leta, izvedenka toksikologije, ki želi posegati na področje psihiatrije, pa ni bila usposobljena in poklicana za podajanje mnenja.

Nerazumno in napačno je sklepanje o prekomernem uživanju alkohola na podlagi mnenj CSD in druge dopolnitve kliničnopsihološkega izvedenskega mnenja. Namesto na izvide kot objektivni dokaz se je oprlo na mnenja, tj. gole trditve tožnice in z njene strani zmanipuliranih otrok. Nobeno od poročil in zapisnikov CSD ne izkazuje, da toženec prekomerno uživa alkohol. Ni pojasnjeno, zakaj mnenje dr. B. B., temelječe na ambulantnem pregledu, ne zadostuje. Odvisnosti od alkohola ni ugotovila niti dr. C. C. Nenazadnje je bil tudi za potrebe toksikološke preiskave odvzet vzorec krvi istega dne, kot je bil odvzet za potrebe samoplačniške preiskave. Izvida sta skladna. Post festum so se toženčeve ugovorne trditve pokazale kot resnične. Mnenje dr. A. A. ni potrdilo zlorabe alkohola.

Razlog za odklanjanje stikov, ki naj bi bil v siljenju otrok, da jesta sadje, kaže na odtujevanje. Poleg tega so stiki potekali brez večjih težav vse dotlej, dokler ni tožnica očeta okrivila za D. D. astmo in jo s tem prestrašila in vzbudila odpor. Brez težav so stiki potekali tudi pri CSD. Navedeno pomeni, da stiki potekajo normalno, če le tožnica ni neposredno vpletena vanje. Glede na potek stikov po 21. 7. 2022 stiki pod nadzorom niso preprečili odtujitve, niti niso uspeli vzpostavitvi povezujočega odnosa med otrokoma in očetom. S stiki pod nadzorom je sodišče le poglobilo odutjenost in še nadalje porušilo odnos.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravdni stranki sta starša devetletne in dvanajstletne deklice. Ob uvedbi postopka v juniju 2018 sta mati in oče sklenila začasno sodno poravnavo, po kateri stiki med dekletoma in očetom potekajo vsak drugi vikend od petka do nedelje, v izmeničnem tednu pa od četrtka popoldan do petka zjutraj. V letu 2020 je pričelo prihajati do težav pri izvrševanju stikov. Mati je poročala, da si dekleti želita manjši obseg stikov. Po stiku v aprilu 2021 se je izvrševanje stikov ustavilo. Dekleti sta v razgovoru pri CSD povedali, da je bil oče na stiku močno vinjen, da je na stikih spal, da je udaril starejšo hčer in da so se med stiki večkrat zapletli v konflikte ter je dekleti obremenjeval s svojim odnosom z materjo in z razvezo zakonske zveze. Sodišče prve stopnje je 4. 10. 2021 po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo o devetmesečnih vsakotedenskih stikih pod nadzorom CSD. Odločitev temelji na ugotovitvah, - da stiki ne potekajo, - da dekleti želita manjši obseg stikov, ni pa jasno, kakšni so razlogi, - da mati trdi, da je razlog v očetovi alkoholiziranosti med stiki, oče pa, da mati dekleti odtujuje, - da dejstva, ali oče prekomerno uživa alkohol, ni mogoče ugotoviti drugače kot s pridobitvijo mnenja toksikološke stroke in dopolnitvijo mnenja psihiatrične stroke, - da stiki pod nadzorom dekletoma omogočajo varno okolje, očetu pa nudijo priložnost, da se pokaže kot skrben in spoštljiv. Predmet pritožbenega preizkusa je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi očetovega ugovora zoper navedeno odločitev.

6. Odločitev o zavrnitvi očetovega ugovora zoper izdano začasno odredbo temelji na ugotovitvah in preudarkih, - da sta dekleti že dalj časa želeli zmanjšanje obsega stikov, od stika v aprilu 2021 pa ti niso več potekali, - da so se materine navedbe in izjavi deklet o očetovih ravnanjih, povezanih s prekomerno uporabo alkohola, bistveno razlikovale od očetovih navedb in z njegove strani predloženih izvidov, - da je bila zaradi ugotovitve vzrokov potrebna pridobitev oziroma dopolnitev izvedenskih mnenj, oče pa ni omogočil odvzema vzorcev, potrebnih za pripravo toksikološkega mnenja, - da so te preiskave potrebne, ker dajejo obširnejše in zanesljivejše informacije o bioloških znakih uporabe alkohola v daljšem časovnem obdobju kot laboratorijski izvidi krvi, ki jih je dostavljal oče, in zato korist deklet pretehta poseg v očetovo pravico do telesne nedotakljivosti, - da izvidi, ki jih je predložil oče, sami za sebe ne morejo ovreči izkazanosti materinih navedb, da je bil oče med stiki močno pod vplivom alkohola, - da mnenja in zapisniki CSD ter druga dopolnitev kliničnopsihološkega izvedenskega mnenja verjetno izkazuje nasprotno od očetovih trditev, - da je bilo malo verjetno, da bosta dekleti po nekajmesečnem odklanjanju stikov z očetom in ob tem, da jima ni bilo mogoče dati zagotovila, da bodo potekali tako, kot sta želeli (da je oče na stikih trezen in da ne govori o ločitvi), te sprejeli v enaki obliki, kot so potekali prej. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da so bili stiki pod nadzorom potrebni, ker sta bili dekleti v veliki stiski in sta (ter bosta še) potrebovali čas, da si povrneta zaupanje v očeta in se v odnosu z njim počutita varno.

7. Neutemeljen je očitek o zmotni uporabi procesnega zakona. Ker je bila začasna odredba (kot eden od ukrepov za varstvo otrokove koristi) izdana po uveljavitvi ZNP-1, je sodišče pravilno uporabilo določbe tega zakona (224. člen v zvezi s prvim odstavkom 216. člena ZNP-1).

8. Pritožbene navedbe ne vzbujajo dvoma o pravilnosti ugotovitve v izpodbijanem sklepu, da oče ni omogočil natančnejše ugotovitve, ali se je v obdobju pred izdajo začasne odredbe, ko so se stiki še izvrševali, vzdržal (prekomernega) uživanja alkohola. Za odločitev namreč ni bistveno, ali so bili razlogi, zaradi katerih se ni odzival na vabila izvedenke, utemeljeni ali ne. Pritožbena trditev, da je bila začasna odredba izdana dva meseca pred prejemom vabila za odvzem, pa ne drži. Vabila so mu bila namreč poslana že v letu 2018. 9. Neutemeljeni so pritožnikovi očitki, povezani z dokazno močjo izvidov, ki jih je predložil sam. Sodišče prve stopnje se je izreklo tako o dokazni vrednosti teh listin kot tudi o njihovem pomenu v primerjavi z ostalimi dokazi, pridobljenimi v zvezi s potekom stikov in razlogih za odklanjanje stikov s strani deklet. Podalo je tudi razloge o pomenu mnenja dr. B. B., ki ga je predložil pritožnik (18. točka obrazložitve). Dokazna ocena je celovita in izčrpna. S pritožbenim izpostavljanjem zgolj tistih dokazov ali njihovih delov, ki govorijo v prid pritožnikovim navedbam, ne da bi se opredelil do nasprotnih, ne more vzbuditi dvoma o prepričljivosti dokaznih zaključkov. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno navedlo, da je za pravilnost in zakonitost sporne začasne odredbe odločilno tedanje dejansko stanje. Za odločitev zato niso pomembne pritožbene navedbe o vsebini izvedenskih mnenj, podanih na podlagi dejstev, ki se nanašajo na kasnejše obdobje.

10. Neprepričljive so tudi pritožbene navedbe v zvezi z zatrjevanim materinim odtujevanjem deklet. Ključno v izjavah deklet ni siljenje z določeno vrsto hrane, ampak očetova ravnanja pod vplivom alkohola in obremenjevanje deklet z njegovim odnosom do svoje nekdanje partnerke (in njune matere).

11. Neutemeljen je tudi očitek sodišču, da so stiki pod nadzorom le poglobili odtujenost deklet in še porušili odnos. Sodišče prve stopnje je v 22. in 23. točki obrazložitve navedlo razloge za neutemeljenost očetovih ugovornih pomislekov o primernosti izvrševanja stikov pod nadzorom. Upoštevalo je tudi (kasnejše) izvedensko mnenje o tem, kako deklici doživljata obdobje pred uvedbo stikov pod nadzorom, ki še dodatno potrjuje pravilnost tedanje ocene, da je bilo za ponovno vzpostavitev stikov potrebno zagotoviti okolje, v katerem sta se dekleti počutili varno. Pritožbene navedbe se ob tako izčrpnih razlogih v izpodbijanem sklepu pokažejo kot posplošene ocene in kot take ne morejo vzbuditi dvoma o pravilnosti izpodbijane odločitve.

12. Na pravilnost izpodbijane odločitve ne more vplivati niti časovni vidik odločanja o ugovoru zoper začasno odredbo. Sodišče je podalo razumne razloge za táko vodenje postopka (drugi odstavek 4. točke obrazložitve). Pritožbeni preizkus sporne začasne odredbe je pokazal, da je bila odločitev pravilna. Odložitev odločanja o ugovoru tako ni povezana s potekom stikov med očetom in hčerama v obravnavani zadevi.

13. Ker druge odločitve sodišča prve stopnje niso predmet tega pritožbenega postopka, se o pravilnosti postopanja v zvezi z njimi pritožbeno sodišče ne izreka.

14. Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve materialnega in procesnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo toženca zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 100. členom ZNP-1 in 15. členom ZIZ).

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na ugotovitvi, da je bila v pritožbenem preizkusu vmesna procesna odločitev.